Franja

Zadetki iskanja

  • ȉstočnīk m, ìstočnīk m
    1. vir, vrelec: istočnik vode; istočnici za proučavanje našega jezika
    2. potomec: istočnik kraljevske krvi
    3. povzročitelj, vzrok, izvor: istočnik zla
    4. vzhodnik, vzhodni veter
    5. dial. prvi petek po veliki noči (pravosl.)
  • ȉstočnjāk m, ìstočnjāk m
    1. vzhodnjak
    2. vzhodnik, vzhodni veter
  • jesènjāk -áka m
    1. jesenski veter
    2. jesenski pujsek
  • jȕgo m, s jug, južni veter ob Jadranu: duvao je jugo, snijega je nestajalo; s Velebita se rušio jugo
  • khamsin [kǽmsin] samostalnik
    vroč južnoegiptovski veter
  • kòšava ž košava, vzhodni ali jugovzhodni veter v našem Podonavju
  • kozòder m
    1. kozoderec
    2. dial. močan veter, ki ugonablja koze
  • land-breeze [lǽndbri:z] samostalnik
    rahel veter s kopnega
  • landwind [lǽndwind] samostalnik
    veter s kopna proti morju
  • Landwind, der, kopni veter
  • lȅmēz m drog, žrd, s katero pritrde v kopi, kopici seno, slamo, da veter ne raznaša kopice
  • lemèzati -ām
    I.
    1. z drogom pritrditi kopo, kopico sena, slame, da je veter ne raznaša: zbog vetra seno lemezati
    2. biti, tolči, mlatiti, tepsti z "lemezom": lemezati znači tući koga debelim štapom; lemeza ga kao vola u kupusu
    II. lemezati se medsebojno se tepsti: bokseri se lemezali i u isto vreme strašno grdili i častili
  • leste moški spol mar vzhodni veter
  • levantara f vzhodnik, močen vzhodni veter
  • levante moški spol vzhod; vzhodni veter

    el Levante Bližnji vzhod, Jutrovo, Levanta
  • luff1 [lʌf]

    1. samostalnik
    privetrje, notranja obrobnica jadra

    2. prehodni glagol & neprehodni glagol
    obrniti (se) v veter (tudi up)

    to luff away prestreči jadrnici veter
  • marea ženski spol plimovanje; lahen veter

    marea alta, marea creciente plima
    marea baja oseka
    marea viva visoka plima
  • mediodía moški spol poldan; jug; južni veter

    gente(s) del Mediodia južnjaki
    lado de mediodía prisojna stran, prisoje
    hacer mediodía imeti opoldanski počitek
  • mezzogiorno m

    1. poldan

    2. jug; jug, južni veter

    3. jug (predel)

    4. absol. italijanski jug, Južna Italija
  • mezzovēnto m vmesni veter