Franja

Boden¹, der, (-s, Böden) (Fußboden usw.) tla, (Erde) zemlja, prst; bei Flaschen, Gefäßen: dno, beim Turnen: parter, tla, figurativ podlaga; auf dem Boden na tleh; am Boden zerstört povsem uničen; aus dem Boden stampfen ustvariti/pričarati iz niča; zu Boden drücken pritiskati (ob tla), težiti; zu Boden gehen pasti na tla; zu Boden schlagen podreti, vreči na tla, die Augen: povesiti (oči); Boden gewinnen figurativ utrditi svoj položaj; dem Boden gleichmachen zravnati z zemljo; den Boden unter den Füßen verlieren izgubljati/izgubiti tla pod nogami

call¹ [kɔ:l]

1. prehodni glagol
klicati, poklicati; zbuditi, imenovati; smatrati; sklicati
ameriško telefonirati
trgovina terjati
ameriško, domačno grajati
Biblija zadeti, doleteti

2. neprehodni glagol
klicati, vpiti; telefonirati (on, upon)
obiskati, priti
mornarica (at) pristati (at)
oglasiti se pri, zaviti kam

to call attention to s.th. opozoriti na kaj
to call to account poklicati na odgovor
what age do you call him? koliko mislite, da je star?
ameriško, pogovorno let it call a day naj bo za danes dovolj
to call to mind spomniti, priklicati v spomin
to call s.o. names (o)zmerjati koga
to have nothing to call one's own biti brez sredstev
to call in question (po)dvomiti
to call a spade a spade, to call things by their names reči bobu bob
to call it square (ali quits) smatrati za urejeno
to call into being ustvariti
to call a halt ustaviti se
to call a meeting sklicati sestanek
not to have a moment to call one's own ne imeti niti trenutka zase
to call to order posvariti, opomniti
to call the banns oklicati
to call cousins with s.o. sklicevati se na sorodstvo s kom
to call into play spraviti v tek
to call to witness poklicati za pričo
to be called imenovati se
to be called to the bar postati odvetnik
to call the roll vojska poklicati zbor, klicati po imenih

casa f

1. hiša:
casa di città, di campagna mestna, kmečka hiša

2. dom:
andare a casa iti domov
uscir di casa iti z doma
mettere su casa ustvariti si dom; opremiti dom
cercar casa iskati stanovanje
fatto in casa domač (hrana)
giocare in casa, fuori casa šport igrati doma, na domačem igrišču; gostovati
casa di Dio relig. božja hiša, cerkev
mandare uno a casa del diavolo pren. poslati koga k vragu
abitare a casa del diavolo pren. živeti bogu za hrbtom
tenere la lingua a casa pren. brzdati jezik
casa religiosa samostan
mandare avanti la casa skrbeti za družino, vzdrževati družino
uomo, donna di casa skrben gospodar, skrbna gospodinja
fare gli onori di casa koga ljubeznivo sprejeti
essere di casa biti domač

3. rod, rodbina, vladarska hiša, družina:
la real casa kraljeva družina

4.
casa di cura sanatorij; zdravilišče
casa di ricovero dom za onemogle
casa di pena kaznilnica
casa di correzione poboljševalni dom, prevzgojni dom
casa dello studente dijaški, študentski dom
casa di tolleranza, casa chiusa javna hiša
casa da gioco igralnica

5. podjetje, trgovska družba; trgovina:
casa editrice založba
la casa del caffè prodajalna kave
casa di mode modna hiša

6. igre šahovsko polje
PREGOVORI: casa mia, casa mia, per piccina che tu sia tu mi sembri una badia preg. ljubo doma, kdor ga ima

casa ženski spol hiša, poslopje, dom, bivališče; služinčad; gospodarstvo, gospodinjstvo; trgovska hiša, tvrdka, podjetje, firma; družina, rod(ovina); šahovsko polje

casa bancaria banka
casa de beneficencia, casa de caridad ubožnica
Casa Blanca Bela hiša (v Washingtonu)
casa de campo dvorec na deželi, vila
casa de comercio trgovska hiša
casa de comidas gostišče, gostilna
casa de comisiones komisijska trgovina
casa de cita(s) prenočišče, hotel
casa consistorial, casas consistoriales mestni urad, rotovž
casa de corrección poboljševalnica
casa de correos poštno poslopje, pošta
casa cuna hospicio ubožnica
casa del cura župnišče
casa editorial založba
casa de empeños zastavljalnica
casa expedidora razpošiljalnica
casa exportadora, casa de exportación izvozno podjetje
casa de (niños) expósitos najdenišnica
casa de fieras zverinjak, živalski vrt
casa de huéspedes penzion, gostišče
casa importadora uvozno podjetje
casa de juego igralnica
casa de labor, casa de labranza pristava, posestvo na kmetih
casa de locos blaznica
casa de maternidad porodnišnica
casa de moneda kovnica denarja
casa del montero lovska koča
casa de orates blaznica
casa particular zasebna hiša
casa de préstamos posojilnica
la Casa del Pueblo občinska hiša, občina, rotovž
casa real kraljeva palača, kraljev dvor
casa de salud zdravilišče
casa de socorso postaja prve pomoči
casa de tía (fam) ječa, zapor
casa de trueno razvpita hiša
casa de vecindad majhna meščanska, stanovanjska hiša
gente de casa sosedje, znanci
a casa domov
ir a casa de alg. iti h komu (na dom)
de casa en casa od hiše do hiše
los de casa domači (ljudje)
en (su) casa doma
asentar casa nov dom si ustvariti
no caber en toda la casa ves razburjen biti, razburiti se
echar la casa por la ventana denar skoz okno metati, zapravljivo živeti
estar de casa biti v domači obleki; domač biti
guardar la casa (morati) ostati doma
¡pase V. por mi casa! oglasite se pri meni!
poner casa dom si ustvariti, nastaniti se, naseliti se
ya sabe V. su casa, ahí tiene V. su casa obiščite me spet kmalu (vljudnostna formula)
en casa del gaitero todos son danzantes kot so stari peli, tako mladi žvrgolijo
cada uno manda en su casa vsak je gospodar v svoji hiši

cinéma [sinema] masculin kino, kinodvorana, filmsko gledališče; filmska umetnost, film

cinéma ambulant, roulant potujoči kino
cinéma en couleur, en relief barvni, tridimenzionalni film
cinéma permanent permanenten kino
cinéma sonore, parlant zvočni kino (film)
acteur masculin, vedette féminin de cinéma filmski igralec, filmska zvezda
critique féminin, industrie féminin de cinéma filmska kritika, industrija
prise féminin de son, de vue de cinéma tonsko, filmsko snemanje
projection féminin, séance féminin de cinéma filmska predstava
réalisateur, metteur masculin en scène de cinéma filmski režiser
salle féminin de cinéma kinodvorana
scénario masculin (d'un film) de cinéma filmski scenarij
aller au cinéma iti v kino
être dans le cinéma delati v filmski industriji
faire du cinéma sodelovati, igrati v filmu, režirati, filmati
réaliser un cinéma ustvariti, režirati film
(familier) c'est du cinéma to je neverjetno, to je komedija, blufiranje
(familier) il nous a fait tout un cinéma (figuré) celo komedijo nam je naredil

clientēla f

1. klientela, klienti; stranke:
clientela fissa stalni gosti, stalni odjemalci
clientela occasionale priložnostni gosti, odjemalci
farsi una clientela ustvariti si klientelo

2. hist. klientela

3. slabš. klientela:
clientela politica politična klientela

débouché [debuše] masculin izhod; konec (ulice), razširitev (ceste); odtok, iztok; figuré možnost za prodajo, tržišče

débouché d'un défilé izhod iz soteske
débouchés professionnels poklicne možnosti
ouverture féminin de nouveaux débouchés odpiranje novib tržišč
assurer un débouché à quelque chose zagotoviti čemu prodajo
créer de nouveaux débouchés ustvariti (si) nova tržišča
trouver un débouché najti tržišče, možnost prodaje

distinction [distɛ̃ksjɔ̃] féminin razlikovanje, razločevanje, razlika, razloček; odličnost, odlika, imenitnost, ugled, izbranost; odlikovanje; eleganca; izbrane, fine manire; distingviranost

sans distinction brez razločka, brez razlike
la distinction du bien et du mal razlikovanje dobrega in slabega
distinctions sociales socialne razlike
personne féminin de distinction ugledna, odlična oseba
créer des distinctions entre les personnes ustvariti razlike med osebami
décerner, obtenir une distinction podeliti, dobiti odlikovanje
femme féminin d'une grande distinction ženska zelo finih manir in elegance

dóm home; (hiša) house; (zavod) home, hall

brez dóma homeless; houseless; unsettled
z dóma away, away from home
proti dómu homeward(s)
dečji dóm children's home
študentovski dóm hall (ali hostel) of residence (for students)
dóm za stare ljudi old people's home
dóm upokojencev home for the aged; home for old-age pensioners
dóm za slepe home for the blind
ustvariti si dóm to set up a home

dóm (-a) m

1. casa; dimora; domicilio, abitazione:
iti od doma, z doma andare, uscire di casa
urediti, ustvariti si dom farsi la casa
rad se držati doma essere tutto casa (e famiglia)
trg. dostava na dom consegna, recapito a domicilio

2. (stavba, ustanova v določen namen) casa, istituto:
dijaški, študentski dom casa dello studente
dom za starejše občane (prej dom onemoglih) casa di riposo per anziani
dečji dom colonia per bambini
dom kulture casa della cultura
dom za slepe istituto per ciechi
počitniški dom colonia (estiva)
kazensko-poboljševalni dom casa di correzione, riformatorio
planinski dom rifugio alpino
zdravsteni dom poliambulatorio

3. (posvetovalno ali zakonodajno telo) camera:
spodnji in zgornji dom angleškega parlamenta Camera bassa e Camera alta del parlamento inglese

družína (-e) f

1. famiglia:
kmečka družina famiglia contadina
biti iz dobre, poštene, premožne družine essere di buona famiglia, di famiglia perbene, di famiglia benestante
ustvariti družino metter su famiglia
preživljati družino mantenere la famiglia

2. (rodbina) famiglia, casata; gruppo:
zadnji potomec znane družine ultimo rampollo di illustre famiglia
lingv. besedna družina gruppo di parole affini
lingv. jezikovna družina famiglia linguistica

3. circolo, club, società:
šport. lovska, ribiška družina club della caccia, della pesca
strelska družina società di tiro al piattello
dramska družina troupe, compagnia drammatica

4. (služinčad) famiglia, servitù

5. (druščina) compagnia, brigata

6. biol. famiglia:
zool. družina psov la famiglia dei canidi
bot. družina vrtnic la famiglia delle rosacee
čeb. čebelja družina colonia di api

7. hist. (oboroženo spremstvo) seguito
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. sveta družina Sacra Famiglia
tisk. črkovna družina famiglia dei caratteri
soc. načrtovanje družine pianificazione familiare

économie [ekɔnɔmi] féminin gospodarstvo, ekonomija; varčnost, gospodarnost; varčevanje, prihranek; pluriel prihranki

économie d'argent, de papier, de temps, de frais prihranek na denarju, papirju, času, stroških
économie de bouts de chandelles varčevanje na nepravem koncu, pri malenkostih, stiskaštvo, skopuštvo
économie agricole agrarno gospodarstvo
économie en carburant prihranek na gorivu
économie compétitive prosto gospodarstvo
économie contrôlée par l'Etat, dirigée, planifiée načrtno, dirigirano gospodarstvo
économie domestique hišno gospodarstvo (gospodinjstvo)
économie mondiale svetovno gospodarstvo
économie nationale, politique (argot, scolaire éco po) nacionalna, politična ekonomija
privée zasebno gospodarstvo
économie rurale poljedelstvo
cet achat a englouti toutes mes économies ta nakup je požrl vse moje prihranke
faire, réaliser des économies ustvariti si prihranke, privarčevati

erstehen^*

1. nastati, zrasti iz, izvirati iz; erstehen lassen ustvariti

2. (erwerben) nabaviti, kupiti

espuma ženski spol pena; sline

espuma de mar morska pena
crecer como (la) espuma hitro rasti; hitro si srečo ustvariti
levantar espuma peno delati

famiglia f

1. družina:
metter su famiglia ustvariti si dom
le gioie della famiglia družinske radosti
la Sacra Famiglia relig. sveta družina
stato di famiglia potrdilo o družinski skupnosti, družinski list
un uomo tutto famiglia družinski človek
essere di famiglia biti domač
lavare i panni sporchi in famiglia pren. doma prati umazano perilo

2. družina, rodbina

3. družina, služinčad

4. biol. družina

forger [fɔrže] verbe transitif kovati; figuré izmisliti (si) izgovore, laži

forger un caractère (s)kovati značaj
se forger un idéal ustvariti si ideal
c'est en forgeant qu'on devient forgeron vaja naredi mojstra

forma -ae, f (ali sor. s ferire, torej = udarec, kov = podoba [prim. gr. τύπος : τύπτω], ali po premetu (metatezi) glasov f in m iz gr. μορφή podoba, postava)

I. abstr.

1. postava, podoba, lik, oblika, zunanjost, (telesni) obraz(ek): Kom., Pr., Lucan., Q. idr. f. hominis Ci., humana Ci., O., corporis Ci., N., homines inter se formā similes Ci., forma nostra reliquaque figura Ci. obraz in postava, f. imperatoria (Iphicratis) N., multi eius formam cognoscere studebant N., usus est familiā … formā mediocri N. po zunanjosti, formā excellens virgo L., excellens erat formā Cu., f. anilis, virginea O., mutatae formae in nova corpora O., ferrata dorso forma suum Val. Fl. ježevci, hominum et beluarum formae T.; o stvareh: f. imaginis Enn., parietum Varr., ex multis praediis unam fundi formam conficere Ci. ustvariti enotno (celotno) posestvo, f. solis Lucr., oris, aratri, floris V., agri H., arboris, freti, litoris O., mendax O. (o senci), aedificiorum Suet.

2. occ.
a) lepa podoba, lepa postava, lepota: Ter., Q., Val. Fl., eximia forma pueri Ci., et genus et formam pecunia donat H., pulcher formā V. lepe postave, Euryalus formā insignis V., formae dos O., auro ne pollue formam Tib., prostituere formam Petr., formae pulchritudo Cu. lepota njenega postavnega telesa, f. fugax Sen. tr., decus eximium formae Stat., dignitas formae T., Suet., Cleopatrae f. Fl.; meton. lepa ženska, lepotica, krasotica: cotidianae formae Ter., f. secunda, Cynthia formā potens Pr.
b) velikost: quorum (taurorum) ad formam acciperentur T., formae ingentis leones Iust.

3. metaf. „kov“, (osnovna) oblika, kakovost, vrsta, značaj, vzor, sestava, besedilo, vsebina: Varr., Sen. ph., Suet., Gell. idr. quae forma regionum? kakšni so kraji? haec novi iudicii nova forma terret oculos Ci., formae dicendi Ci., difficillimum est formam, quod χαρακτὴρ Graece dicitur, exponere Ci. kakovost, značaj, illa fuit populi Rom. forma Ci. ustava, qui Graeciae formam rerum publicarum dederunt Ci. ustavo, (Achaiam) in provinciae formam redigere L. (iz Ahaje) napraviti provinco, dati ji ustavo province, formae scelerum V. vrste, quae forma viros fortunave mersit? V. (ἓν δὶα δυοῖν = quae forma fortunae viros mersit) kake vrste usoda, f. pugnae L. način bojevanja, quae sit terrae forma futura, rogat O. kako bo na zemlji, f. leti Sil. način smrti, mortis mille formae Sen. tr., forma negandi Plin. iun., f. vitae T., eius scripti talis forma fuit T., litteras in eandem formam adferre T. prav taka pisma, senatus consulti f. Vop.; kot gram. t. t.
a) kakovost, značaj (besede): quadruplex f. Varr., formae verborum Q.
b) slovnična oblika, pregibna oblika: secunda f. Varr., aeditimus eā formā dictum quā finitimus Gell.; occ. red, pravilo, po katerem se postopa: censualis f. Ulp. (Dig.) cenilni red.

II. konkr.

1. tvor, lik, podoba: pictae, fictae caelataeque formae Ci., clarissimorum virorum formae Ci. doprsni kipi, sohe, formae litterarum aureae Ci. zlati liki črk, zlate črke, aliae formae variaeque figurae Lucr. (o atomih), terribiles visu formae Letumque Labosque V., intentus formis, quas in pulvere descripserat L. zamišljen v geometrijske like, uti libellis una forma multis subscriberet Lamp. z eno črko (tajno znamko); metaf.
a) (v duhu zasnovana, zamišljena) podoba, zamisel, predstava: officii, totius negotii, rei publ. Ci., beatae vitae Ci. vzorna podoba, forma et tamquam facies honesti Ci., forma et notio viri boni Ci.
b) kot arhit. t. t.: načrt, obris, tloris: Vitr.
c) kot log. t. t.: vrsta (naspr. genus rod): Ci., Q.

2. occ. podoba, utvara = prikazen: huic se forma dei obtulit V., ignota nova forma viri procedit V. neznan mož nenavadne prikazni, forma tricorporis umbrae (sc. Geryonis) V., formae magnorum luporum (velikih volkodlakov = v velike volkove preobraženih ljudi) V., formae deorum O., formae ferarum O. podobe živali, živalski krog.

3. model, obrazec, vzorec, tvorilo
a) = kopito (čevljarsko): H. (Sat. 2, 3, 106) forma calcei Ulp. (Dig.).
b) model za sir: formis buxeis caseum exprimere Col.
c) model, kalup za ulivanje medi: Plin. (36, 168).
č) model za črke: Cass.
d) pečat na denarju, kov: Sen. ph., altera forma (in aere) biceps O., argenti non signati forma Cu., formas quasdam nostrae pecuniae agnoscunt T. vrste našega denarja; meton. kovani denar, novci, penezi: formae binariae, ternariae Lamp. zlati, vredni po dva -, po tri zlate denarje, denariorum formae Isid. denarji.
e) α) okvir slike: ligneae formae Vitr., formae e roboribus Amm. β) vodno zajetje, vodovodna cev, vodotok, studenice: formae rivorum Front., aquaeductūs Icti.; meton. vodovod: Front.

Opomba: Star. gen. sg. formās: Pl.; formāī: Lucr.

formar oblikovati, tvoriti; sestaviti, razviti; nastopiti

formar causa vložiti tožbo
formar parte (de, en) udeležiti se (česa); pripadati
formar en fila (Am) v vrsti čakati
formarse una opinión ustvariti si mnenje, soditi o
no puede V. formarse idea de lo malo que es pojma nimate, kako je malopriden
formar queja pritožiti se
formar el propósito skleniti
¡formen filas! v vrste!

fortune [fɔrtün] féminin premoženje, bogastvo; usoda; (srečen) slučaj, sreča; marine zasilno jadro

la Fortune Fortuna, boginja sreče
fortune nationale, sociale narodno, družbeno premoženje
bonne, mauvaise fortune sreča, smola
bonne fortune (figuré) galantna, ljubezenska avantura
fortune du pot možnost dobrega ali slabega obeda
rester à la fortune du pot nepovabljen (nepričakovano) ostati pri obedu
fortunes de la mer nevarnosti na morju, riziko na morju
de fortune zasilen, začasen, provizoričen
bandage masculin de fortune zasilna obveza
moyens masculin pluriel de fortune zasilna sredstva (ki so pač pri roki)
champ masculin de fortune zasilno pristajališče (letališče)
revers masculin de fortune udarec usode, nesreča
avoir de la fortune biti premožen
bâtir, gagner une fortune ustvariti, pridobiti si premoženje
il est favorisé par la fortune sreča mu je naklonjena
faire fortune obogateti, dobiti lep položaj
faire contre mauvaise fortune bon cœur kljubovati udarcem usode
hériter d'une belle fortune podedovati lepo premoženje
tenter fortune poskusiti srečo
chacun est l'artisan de sa fortune vsak je svoje sreče kovač

Freibauer, der, historische Bedeutung, Geschichte svobodni kmet, svobodnjak; Schach: prosti kmet, einen Freibauern schaffen ustvariti prostega kmeta