-
rictus -ūs, m (ringī) odpiranje ust, odprta usta (poseb. pri smejanju), zijalo: Varr. fr. ap. Non., Q., latus rictus O., toto rictu hiavit Ap., risu diducere rictum H., sint modici rictūs O. usta naj se zmerno odpirajo, ad cenae conspectum rictum diducere Iuv., ne hiatus modicus rictum distendat Q.; o živalih (tudi pl.) (zevajoče) žrelo: Ca., rictus Cerberei O. zevajoče žrelo, lato rictu O., serpentis O.; o levinji: O.; o žabi: O.; metaf. odprtina oči: Lucan., Sen. tr.
-
ringor, ringī (iz *rengor, sor. s sl. rega, regniti, režati) na široko odpreti (odpirati) usta, (po)kazati zobe, (za)režati: fit desubitod hilarus tristis; saltat ridens, ringitur Pomp. fr.; metaf. srditi se, jeziti se, biti hud, hudovati (huditi) se na koga, kaj, biti nejevoljen, nejevoljiti se: dum tibi fit quod placeat, ille ringitur: tu rideas, prior bibas, prior decumbas Ter., praetulerim scriptor delirus inersque videri, dum mea delectent mala me vel denique fallant, quam sapere et ringi H., suadeo bonum tuum concoquas, milva, et me non facias ringentem, amasiuncula: alioquin experieris cerebrum meum Petr., rictus, rixae, rixosi, ringitur dici videntur Fest.
-
Saugmund, der, Tierkunde sesalna usta; Technik sesalna odprtina
-
sāvium (poklas. suāvium ob (napačni) naslonitvi na suāvis) -iī, n
1. poljub: (alicui) dare savium PL., CAECIL. FR. poljubiti koga, Atticae meis verbis savium des volo CI. EP., tria natorum savia CAT., accipere ab ipsa Venere septem savia suavia AP.; kot ljubkovalna beseda zaljubljencev: meum savium TER.
2. meton. v poljub nabrana usta, gobček, žnabeljček, cmok, cmokec: itaque hic meretricis, labiis dum ductant eum, maiorem partem videas valgis saviis PL., hiulcum savium POËTA AP. GELL.
Opomba: Prvotna, etim. nedognana obl. je sāvium; poklas. obl. suāvium je nastala po ljudski etim., naslanjajoč to besedo na suāvis.
-
Schandmaul, das, umazana usta, umazan gobec
-
slíniti -im
I. slinom kvasiti, slinom vlažiti, sliniti: sliniti znamko
vlažiti poštansku marku; sliniti si prste
II. sliniti se
1. puštati slinu, pljuvačku iz usta: otrok se slini
2. ulagivati se, dodvarati se: sliniti se komu, okoli koga, za kom
-
sorbo moški spol srkljaj, srebljaj; polna usta, požirek; nekoliko, malce
beber (ali tomar) a sorbos počasi srebati
-
splay-mouth [spléimauɵ] samostalnik
velika usta; v grimaso raztegnjena usta
-
squelch [skwelč]
1. samostalnik
zmečkana masa, kaša, brozga; klokot, čofot(anje)
(= squelcher) pogovorno uničujoč udarec; porazen odgovor
2. prehodni glagol
pogovorno zmečkati, zdrobiti, streti, zmastiti; dokončati (kaj)
figurativno utišati, usta (komu) zamašiti, poraziti (koga) z odgovorom, zbegati
neprehodni glagol
čofotati, klokotati; hoditi v čevljih, polnih vode, ali po razmočeni zemlji; ostati ves osupel, sesesti se
-
stomaticē -ēs, f (tuj. στοματική) ustno zdravilo, zdravilo za usta: Plin.
-
sub-labrō -āre (sub in labrum) vtakniti (vtikati) v usta: iam ego illi subiens sublabrabo bene suillum sinciput Nov. ap. Non.
-
sup2
1. samostalnik
zalogaj, polna usta; požirek, srkljaj
a sup at the bottle požirek iz steklenice
a bite and a sup nekaj za jesti in za piti
neither bite (ali bit) nor sup ne jedače ne pijače
2. prehodni glagol & neprehodni glagol (tudi sup off, sup out)
zaužiti nekaj hrane in pijače; pogoltniti, požirati, srebati, srkati; prigrizniti
figurativno (temeljito) okusiti, doživeti
to sup sorrow imeti skrbi, obžalovati, kesati se
he must have a long spoon that sups with the devil nevarno je z vragom buče saditi
-
Thersītēs -ae, acc. -ēn in -am, m (Θερσίτης) Terzít, znani Grk pred Trojo, bojazljivec in opravljivec, vrh vsega pa še grd: O., Iuv., Ap., Aus., Gell.; od tod apel. Terzít
1. grd kot Terzít, grdavs, grdavš, grdavž, grdež, grdoba, grduh, odvratnež: Iuv.
2. opravljivec, obrekovalec, obrekljivec, umazana usta, umazan gobec, starejše hudojezičnik: Sen. ph., Amm.
-
utŕgati -am i utržem
I.
1. otkinuti, ubrati: utrgati jabolko, jagodo, cvetico
2. zakinuti, zakratiti, uskratiti: utrgati komu pri plači
II. utrgati se
1. otkinuti se: gumb se mi je je utrgal
2. provaliti: oblak se je utrgal; hrib se je utrgal
brdo se odronilo
3. prekinuti se: nit se utrga
4. utrgati si kaj od ust otkinuti sebi od usta
-
wapperjawed [wɔ́pədžɔ:d] pridevnik
ki ima naprej štrlečo brado, poševna usta
-
wide-mouthed [wáidmáuðid] pridevnik
ki ima velika usta (oseba), veliko odprtino (steklenica, vaza itd.); s široko odprtimi usti
figurativno gobezdav; požrešen
-
yawn [jɔ:n]
1. samostalnik
zehanje, zevanje
figurativno zevajoča odprtina, razpoka, brezno
figurativno dolgočasje, dolgočasnost
2. neprehodni glagol
zehati, zevati, zehniti; na široko odpreti usta; zazevati
poetično na široko in globoko se odpreti
zastarelo poželeti, biti lakomen na
prehodni glagol
široko odpreti; reči z zehanjem
he yawned good night z zehanjem je rekel lahko noč
to make s.o. yawn dolgočasiti, moriti koga
-
zaústiti zàūstīm odpreti usta, zaniti: on nekoliko puta zausti, ali mu starješina ne da progovoriti
-
zaušćívati -ùšćujēm odpirati usta: dok je govornik izlagao svoj referat, moj je susjed stalno zaušćivao, kao da bi htio nešto reći
-
Zellmund, der, Biologie celična usta, citostom