Franja

quaestor -ōris, f (quaerere nam. quaesere) kvéstor

1. v najstarejšem času kazenski (krvni) sodnik; v Rimu sta bila zlasti v dobi kraljev dva sodnika (sprva načelnika krvnemu sodišču), ki sta tožila, preiskovala in razsojala v kazenskih (krvnih) pravdah; od tod njuno polno ime quaestores parricidii: P. F., Tab. XII in Dig., toda nav. samo quaestores: Varr., Ci., (A. Cornelius, Q. Servilius) quaestores Volscium in ius vocant L.

2. kasneje, ko je lex Valeria (l. 509.) kazensko sodstvo izročila centurijam, je quaestor ostal le še finančni (davčni) uradnik, državni blagajnik, državni zakladnik: quaestores = qui conquirerent publicas pecunias Varr., Dig.; sprva sta bila dva, po l. 421 štirje, od katerih sta dva upravljala državno zakladnico (aerarium), dva pa kot vojna izplačevalca (ut rem militarem comitarentur T.) spremljala konzule v vojno. Leta 287 so njihovo število zaradi naraščajočega števila provinc pomnožili na 8, Sula jih je dal voliti 20, Cezar do 40. Na kvesturo, najnižjo stopnjo višjih častnih služb, ki je odpirala pot v senat, je mogel Rimljan računati šele po dovršenem 25. letu. Kvestorje so volili na tributskih komicijah. Po nastopu službe (dne 5. 12.) sta dva ostala v Rimu kot državna zakladnika, blagajnika (quaestores urbani ali aerarii), trije v Italiji (eden v Ostiji kot rimskem pristanišču, eden v Kalah (Cales) ob Volturnu, eden v Cisalpinski Galiji (Galia Cisalpina)). Drugi (quaestores provinciales = pokrajinski kvestorji) so šli kot konzuli ali pretorji v province (na Sicilijo vselej dva: eden v Sirakuze, eden v Lilibej), kjer so pobirali davke in druge dajatve, izplačevali vojakom mezdo ter opravljali še razne druge denarne posle. Cesarji so nekatere kvestorje imenovali sami; ti (quaestores principis = cesarski kvestorji) so imeli pravico brati senatu cesarske dopise; državno zakladnico pa je v dobi cesarjev upravljal praefectus aerarii: L., Ci., S., H., T,. Plin. iun., Suet. idr.

registrary [rédžistrəri] samostalnik
najvišji upravni uradnik univerze v Cambridgeu

Schalterbeamte, der, (ein -r, -n, -n) uradnik pri okencu

scrutator [skru:téitə] samostalnik
preiskovalni uradnik; preglednik

secundi-cērius -iī, m (secundus in cēra) uradnik druge vrste (drugega reda, drugega ranga), drugorazreden uradnik: COD. I.

sénéchal [senešal] masculin, histoire senešal, glavni dvorni uslužbenec; kraljevi uradnik; sodnik

seneschal [sénišəl] samostalnik
zgodovina senešal, majordom, dvorni upravitelj, najvišji dvorni uradnik, nadzornik kraljevih posesti

sheriff [šérif] samostalnik
šerif (v Angliji najvišji upravni uradnik grofije, v Ameriki najvišji voljeni izvršilni uradnik pokrajine ali okraja)
zgodovina visok izvršilni uradnik Krone

Staatsbeamte, der, (ein -r, -n, -n) državni uradnik

Stadtbaurat, der, uradnik oddelka za gradbene zadeve

Steuerbeamte, der, (ein -r, -n, -n) davčni uradnik

strātor -ōris, m (sternere)

1. razprostiralec, razgrinjalec: caeli Aug.

2. occ.
a) skladač: lagoenarum Vulg.
b) jezdni hlapec, konjar: strator miles Amm.
c) cesarski hlevski uradnik: Amm., Cod. I., Cod. Th.
d) telesni stražnik, telesni stražar, spremljevalec, trabant namestnikov v provincah: Ulp. (Dig.), Cod. I.
e) jetničar, jetniški paznik, ječar: Cod. I.

sub² [sʌb]

1. samostalnik
pogovorno, skrajšano za subaltern, subscription, substitute, subway etc.
nižji uradnik (častnik), subskripcija, namestnik, podzemeljska železnica (podhod) itd.

2. pridevnik
pomožen, zasilen, začasen

3. prehodni glagol
zastopati, nadomeščati, vskočiti (for za)

subaltern [sʌ́bəltən]

1. pridevnik
podrejen, nižji; nesamostojen, subaltern

2. samostalnik
nižji uradnik
britanska angleščina, vojska nižji častnik (izpod stotnika)

superviser [sjú:pəvaizə] samostalnik
nadzornik, inšpektor, kontrolor
ameriško (vodilni) uradnik mestne uprave

surnuméraire [-nümerɛr] adjectif nad-, prekoštevilen; masculin (nekoč) podrejen uradnik

šèrif m (angl. sheriff) šerif, administrativni in sodni uradnik v ZDA in V. Britaniji

tabulārius 3 (tabula) listine (dokumenta) se tičoč, listinski, dokumenten, dokumentacijski; subst.

1. tabulārius -iī, m
a) zapisovalec (spisovalec) listin, pisar, notar, starejše beléžnik: Cod. I.
b) računski uradnik, računovodja: Sen. ph., Ulp. (Dig.), tabularius praesidialis officii Amm. namestništva, upraviteljstva.
c) davkar, davčni uradnik: Cod. I.

2. tabulāria -ae, f (sc. res) listinske zadeve, dokumenti, registratura, starejše spisóvnica: tabulariam administrare Cod. I.

3. tabulārium -iī, n (sc. aedificium) arhiv, starejše pismohrana: V., O., L., Amm. idr., tabulas incenso tabulario interisse scimus omnes Ci. ko je pogorel arhiv.

taquillero moški spol uradnik pri okencu; gledališče prodajalec vstopnic

telōnārius -iī, m (Cod. Th.) in telōneārius -iī, m (Aug., Non.) carinik, carinski uslužbenec, carinski uradnik.