Franja

police¹ [pɔlis] féminin policija, milica, policijska uprava; figuré red

agent masculin de police policist, policijski stražnik, redar; miličnik
police popuiaire ljudska milica
police militaire, de la route (des transports) vojaška, prometna policija
police-secours féminin policijski oddelek, ki je v stalni pripravljenosti
solle féminin de police (militaire) lokal za zapor (za vojake)
tribunal masculin de police policijsko sodišče
faire la police skrbeti za red

police-office [pəlí:sɔ́fis] samostalnik
britanska angleščina policijska postaja, policijska uprava

polītīa (Polītīa) -ae, f (gr. πολιτεία)

1. državna uprava: Ambr., Cass.

2. „Država“, „Državna ustava“, naslov Platonovega spisa: vide, quid Socrates in Platonis Politia loquatur Ci., nam si ista sequimur, quod Platonis Politian nuper apud me mures corroserunt, de re publica debui pertimescere Ci.

Postverwaltung, die, poštna uprava

praefectūra -ae, f (praefectus)

1. načelništvo, načelstvo, predstojništvo, nadzorništvo, nadzorstvo, prefektúra; v zasebnem življenju: quin ruri's in praefectura tua? Pl., villae Varr.; v javnosti: urbis Plin., annonae, vigilum, praetorii T., morum Suet., Plin. iun. nadzorstvo nravi, nadzor nad javno moralo (v času republike je imel to nalogo cenzor (censor)), aerarii ali aerarii Saturni Plin. iun., praetorio Aur., praefecturam urbi agere Eutr.

2. vojaško poveljništvo, poveljstvo (poseb. v provincah), častniška služba, prefektúra: praefecturam sumere, petere Ci., consulum praetorumque praefectura N. od konzulov in pretorjev podeljena; (pri zaveznikih): equitum Gallorum Hirt., alarum Suet.

3. provincialno (pokrajinsko) upraviteljstvo, pokrajinska uprava, uprava (upravljanje) province, (pokrajinsko) okrožje, provincialna (pokrajinska) prefektúra: Aegypti Suet.

4. meton.
a) italsko okrajno mesto, ki so ga upravljali rimski oblastniki, prefektúra: praefecturae eae appellabantur in Italiā, in quibus et ius dicebatur, et nundinae agebantur; et erat quaedam earum R. P., neque tamen magistratus suos habebant. In † qua his † (po starejših izdajah quas) legibus praefecti mittebantur quotannis qui ius dicerent Fest., neque enim regio ulla fuit nec municipium neque praefectura aut colonia Ci., nullum erat municipium, nulla praefectura, nullum consilium Ci., horum flagitiorum iste vestigiis omnia municipia, praefecturas, colonias, totam denique Italiam impressit Ci., nullum erat Italiae municipium, nulla colonia, nulla praefectura Ci., Capua in formam praefecturae redacta Vell.
b) okrožje, upravni okraj, področje uprave, upraviteljstvo, namestništvo, prefektúra: Aegyptus dividitur in praefecturas Plin., proximas sibi praefecturas petere T., neque cunctatur (sc. Vardanes) quin proximas praefecturas corripiat T.

prōcūrātiuncula -ae, f (demin. k prōcūrātiō) majhna uprava, upravica, majhna preskrba (oskrba), preskrbica, oskrbica, majhno preskrbilo, majhen strošek (cena): nec Syrtes tibi nec Scylla aut Charybdis adeundae sunt, quae tamen omnia transisti procuratiunculae pretio Sen. ph.

questura f

1. hist. kvestura

2. kvestura, policijska uprava

receivership [risí:vəšip] samostalnik
služba (poklic) upravitelja stečajne mase; prisilna uprava, konkurzna uprava

régie [reži] féminin uprava državnih indirektnih dohodkov, upravljanje, režija; nacionalizirano podjetje

régie financière finančna uprava
régie d'Etat državna režija
régies d'Etat avec monopole monopolna državna režija
cigarettes féminin pluriel de la Régie (française des tabacs) cigarete francoske državne režije
mauvaise régie slabo gospodarstvo, slabo gospodarjenje

res, rei, f (iz indoev. kor. *rēi̯- posest, posestvo, bogastvo; prim. skr. rā́ḥ posestvo, bogastvo, rāti, rāsatē daje, podeljuje, rātíḥ podelitev)

I.

1. posestvo, imovina, imetek, imetje, premoženje, blago: res familiaris C., Ci., N. zasebno premoženje, res et possessiones Icti. premično in nepremično blago = premičnine in nepremičnine, aestimationes possessionum et rerum C., pro re nostrā Ter. našemu premoženju primerno, res fidesque S. imetje in kredit (zaup), res eos iam pridem, fides nuper deficere coepit Ci., res tuas tibi habeto = vzemi svoje imetje nazaj (formula pri ločitvi), et genus et virtus nisi cum re (plemstvo brez denarja) vilior alga est H., rem quaerere Pl. ali rem facere Ter. pridobivati si imetje (premoženje), rem conficere Ci. zapraviti premoženje (imetje), erat ei pecuaria res ampla et rustica sane bene culta et fructuosa Ci. veliko živine in lepo obdelano posestvo, servorum exercitūs illum in urbe conscripturum fuisse, per quos totam rem publicam resque privatas omnium possideret? Ci.; od tod rēs pūblica, pa tudi (zlasti pri zgodovinarjih) samo rēs državno imetje, državno premoženje: cum tu reliquias rei publicae dissipavisses Ci., si res essent refectae N.
b) državna blaginja, državna korist, državni prid, uspeh (korist) države: e (ex) re publicā est N., Ci., L. državi je v prid, državna blaginja zahteva, e re publica facere Ci. ali ducere L. državi v prid.
c) država, občina: rem publicam administrare N., gerere Ci., res Romana H., L., Persicae res Cu., res Albana L., tria genera rerum publicarum Ci., res eorum civibus … agris aucta S.; v pl.: res Priami evertere V., incruenta urbs et res sine discordia translatae T.
d) državna oblast, državna uprava: res publica erat penes eum N., rem publicam alicui tradere N., rem publicam attingere, capessere Ci., N. = accedere ad rem publicam N. posvetiti se državništvu (politiki), versari in rebus publicis N. ukvarjati se s politiko, sentire eadem de re publica Ci. biti istega političnega mišljenja (prepričanja), rerum potiri N., Cu. zavladati, polastiti se najvišje oblasti.

2. meton. prid, korist, hasek, hasen, sreča: res magis quaeritur, quam clientium fides Pl., in rem suam convertere Ci. v svoj prid (svojo korist) obrniti (obračati), okoristiti (okoriščati) se, quidnam facerent de rebus suis N. glede na svoj prid, aliquem suis rebus abalienare N., id frustra an ob rem faciam S. s pridom, in rem conducit (est) koristno je z inf. (S., L.) ali z ACI ali ut in cj.: Pl., Ter. idr., ex tua re est ut moriar Pl. tebi koristi, ex re mea Ci. meni v korist, haec tuā re feceris Pl. sebi v prid, subdole ab re consulit Pl. svetuje na (v) škodo; ab re visum est Ci. zdelo se je nekoristno, neprimerno; occ. vzrok, razlog, povod, le v zvezah: eā (eādem) re, hāc rē, quārē; ob eam (hanc) rem, quam ob rem zato, zaradi tega: Pl., Ci., Lucr. idr., nulla aliā rē (zaradi ničesar drugega = le (samo) zaradi) quam bonitate hereditates exsequi N.

3. (poseb.)
a) opravek, opravilo, podjetje, zadeva: rem cum aliquo transigere Ci., nullius rei praes factus est N. ni bil porok pri nobenem podjetju, neque postea res ulla gesta est publice N. državni posel, ei rei praefecit Datamem N. to podjetje je zaupal, cum tantis rebus praefuisset N. ko je bil vodil tolika podjetja, felix rerum exitus Cu., de communi re dicere C.; od tod: tecum mihi res est Ci. s teboj imam opravek, s teboj imam (mi je) opraviti, sibi cum Thebanis rem esse N. imajo opraviti (imajo opravek, imajo pravka) s Tebanci (= bojevati se morajo s Tebanci).
b) pravna stvar, pravna zadeva, pravda(nje), tožba, sodni proces (splošneje kot causa): utrum rem an litem dici oporteret Ci., rem indicare Ci., de rebus ab isto cognitis iudicatisque et de iudiciis datis Ci., in ius de sua re numquam iit N. o svoji stvari, quarum rerum, litium, causarum condixit pater patratus Formula vetus ap. L.
c) ukvarjanje, pečanje s čim: res frumentaria Ci. sprva žitna zaloga, zaloga živeža, živež, potem zalaganje (preskrbovanje, oskrba) z živežem, res militaris C. ali bellica Ci. bojevanje, vojskovanje, res navalis L. pomorstvo, mornarstvo, res rustica Col. ali res rusticae Ci. poljedelstvo, kmetijstvo, kmetovanje, res urbana Ci. civilno poslovanje, mirovni opravek, opravek v miru, res divina Kom., N., V. in pl. res divinae Ci. žrtvovanje; v pl. tudi verske zadeve, verstvo: C. —

II. splošno

1. reč, stvar, zadeva, predmet: res, quae numquam fuerunt, ut Scylla Ci., divinae humanaequae Ci., ignorantia bonarum rerum N. dobrih stvari = oblizkov, poslastic, natura rerum Ci. = narava, priroda, svet, caput rerum (glavno mesto sveta) urbs Romana O., rerum repertor V. stvarnik sveta; poseb. pogosto gen. rerum: abdita, ficta rerum H. = abditae, fictae res skrivnosti, izmišljotine; rerum (pleonast.): timeo, quid rerum gesserim Pl., quid rerum geritis Pl., Cat.; tako se z rerum okrepi superl.: maxima rerum Roma V. največje (na svetu, gr. τῶν ὄντων), rerum pulcherrima, Roma V. najlepši, pulcherrima rerum eloquentia Q., vēnit vilissima rerum hic, aqua H., pulcherrime rerum, maxime rerum H. ljubi moj, moje vse; pesn.: fessi rerum V. od trpljenja utrujeni.

2. reč, stvar, zadeva, predmet = determinativni zaimek nekaj, kaj, to, da se obnovi oz. prikliče v spomin
a) kaka predhodna beseda: vinum ad se importari non sinunt, quod eā re (= vino) … homines effeminari arbitrantur T., multae artes … quibus rebus exculta est hominum vita Ci.
b) kak predhoden pojem: claudus fuit altero pede: quae res (= id, quod to, kar = in to = in ta hiba) aliquid afferebat deformitatis N., quae res ei maturavit mortem N. ta stvar pa = to pa, Dion rem eo perduxit M. jo je prignal do tega, res una solaque H. eno edino (sredstvo); tako lat. redno opisuje neutr. subst. adj. in pron. v tistih (odvisnih) sklonih, v katerih bi se ne ločila od moškega spola, npr. nihil, nullius rei, nulli rei, nullā re; id, eius rei, ei rei, ea re (aliquis, hoc idem itd.); še zlasti v pl. multa, multarum rerum, multis ali bis rebus (dat. in abl.); včasih tudi v acc.: multas res novas (= multa nova) in edictum addidit N. veliko novega. Zato subst. res v takih zvezah nav. ne slovenimo, ampak ga večinoma nadomeščamo z neutr. ob njem stoječega prilastka, npr.: ea res to, de eā re o tem, nulla res nič, utraque res oboje, multae res mnogo, veliko, his (quibus) rebus s tem, od tod, zato, tako, in omnibus rebus v vsem itd., suis rebus consulere N. za svoje (za sebe samega, zase) skrbeti; prim. res cibi = cibus Ph., res Veneris ali res Venereae Ci. = Venus užitek ljubezni, ljubezen.

3. (kolekt.) stvar, stanje, položaj, okoliščine, razmere: auctoritas … adhibeatur ad monendum non modo aperte, sed etiam acriter, si res postulabit Ci., res autem haec est Ci. stvar je pa ta(ka), e re natā Ter. = pro re natā Ci. ali samo pro re L. po okoliščinah, kakor nanesejo okoliščine, glede na okoliščine, in omnibus rebus (v vseh položajih) singulari fuit industriā N., tanta rerum commutatio N. sprememba (obrat) razmer, id ex rebus et temporibus indicari potest N. po časovnih razmerah, glede na časovne razmere, res bene (male) se habet Ci. razmere dobro (slabo) kažejo, dobro je (kaže), slabo je (kaže), res ita se habet Ci. stvar je taka, tako je to; poseb. res adversae neugodne razmere = nesreča, res secundae ugodne razmere = sreča; pesn.: res dubiae V. nevaren položaj, res laetae V., rerum fiducia V. prepričanost, zaupanje v srečo, cardo rerum V. „obratišče“, prelomnica, mejnik usode, res egenae V. nesreča, beda, sunt lacrimae rerum V. za nesrečo, imperitus rerum Ci. razmer, res in suspicionem venit Ci. dvomi se, res in opinione est Ci. misli se, novis rebus (novotarije, državni prevrat) studere Ci., Atheniensium rebus studere N. biti atenskega mišljenja, biti na atenski strani, simpatizirati (držati) z Atenci, rebus Gallicis favere C. biti naklonjen Galcem, podpirati Galce. —

III. (s posebnim poudarkom dejanstvenosti)

1. delo, dejanje, čin: magnas res mari gessit N., conclamant se ituros: clamoremque res est secuta L., res dicta secuta est O. rečeno storjeno, aut consilio aut re iuro Ter., tantarum rerum gloria V., rebus spectata iuventus V. v dejanju (dejanjih, dejansko) preizkušena; poseb. pogosto: res gerere, rem gerere (bene, male) Ci. idr. kako nakano (namero, načrt) izvesti (dognati); occ. (o poveljniku): re bene, male gesta N., C. po srečni, po nesrečni bitki (vojni), arma ante rem nitentia L. pred bojem; zelo pogosto: res gestae dejanja, auctor rerum L. izvrševalec (prim. gerō).

2. dogodek, prigoda, zgoda, dogodivščina, pripetljaj, pripetek, prikazen, pojav, fenomen: res magna L. pomemben dogodek, res nova N., V. idr. pojav, prosperae inopinataeque res N., res dura et regni novitas me talia cogunt V.; occ. res veteres Ci. stari vek, zgodovina, povest(nica): res Italicae N.; v pl.: res populi Romani perscribere L., rerum scriptor L. zgodovinar, zgodovinopisec, povestničar, povestničnik.

3. dejanska stvar, dejstvo: satis est unam rem exempli gratiā proferre N., sine nominibus res notavit N., rerum exempla N. značilna dejstva; occ.: vana missa est vox auguris: exitus illam resque (uspeh) probat O., servus, ut res ipsa declaravit, frugi atque integer Ci.; abstr. dejanstvenost, dejanskost, dejanstvo, resničnost, stvarnost, bitnost, bistvo, bit, vsebina, resnica (poseb. pogosto v naspr. z verbum, vocabulum, nomen idr.): rem opinor spectari, non verbā Ci., causam apud Philippum regem verbo (le po imenu), re ipsā quidem (v resnici pa) apud Polyperchontem iussus est dicere N., populi nomine, re autem verā sceleratissimo latrocinio Ci., res atque veritas ipsa Ci. prava pravcata resnica, rem ipsam putasti Ter. pravo si pogodil, re verā Ci., H., N. = re ipsā Ter., N., Ci. (za)res, resnično, v resnici, res est Pl. res je (to) tako, ut res erat S. kakor je bilo v resnici, hoc (id), quod res est Kom. kakor je v resnici; tudi samo: quod res est Ci. ep., positum esse in re Ci. res biti, quid in re sit Ci. kaj je res; gl. tudi reāpse.

Opomba: Gen. in dat. sg. rēī: Lucr., gen. sg. rei enozložen na koncu verza: Lucr.

revenue [révinju:] samostalnik
pravno & parlament (državni) dohodek, (budžetni) dohodki; finančna uprava, fiskus; renta, dohodek, vir dohodkov
množina skupni dohodki

revenue cutter obalna carinska stražna ladja (zoper tihotapce)
revenue officer carinik, financar, davčni uslužbenec
inland revenue dohodki od davkov, carine ipd
internal (public) revenue državna blagajna, fiskus
local revenues občinski dohodki
to derive revenues from dobivati dohodke od

Schulverwaltung, die, uprava šole; šolska uprava

séquestre [sekɛstrə] masculin sekvester, začasen odvzem lastnine lastniku; odvzeta lastnina, in uprava take lastnine; zasega vojskujoče se države premoženja, ki ga ima na njenem ozemlju sovražna država in njeni podaniki; upravitelj sekvestrirane lastnine

soprintendēnza f

1. nadzorstvo; vodenje

2. državna uprava, državno ravnateljstvo:
soprintendenza ai beni storici e artistici državna uprava zgodovinskih in umetniških spomenikov

sous-préfecture [-prefɛktür] féminin podprefektura; uprava okrožja

Staatsverwaltung, die, državna uprava

Stadtverwaltung, die, mestna uprava

state² [stéit] samostalnik (State, state)
država, državna uprava
množina zakonodajno telo na Guernseyu in Jerseyu

affair of State državna zadeva
chair of state prestol
the Balcan States balkanske države
Church and State Cerkev in država
free state (v ZDA) država, v kateri ni bilo suženjstva
slave state (v ZDA) država, v kateri je bilo suženjstvo
the Secretary of State ameriško sekretar (minister) za zunanje zadeve
the States of Europe evropske države
the United States Združene države (ameriške)

Steueramt, das, davčna uprava, figurativ davkarija

Straßenmeisterei, die, cestna služba; uprava za ceste