Franja

yarn² [ja:n] neprehodni glagol
pogovorno, figurativno pripovedovati dolgo zgodbo; pripovedovati, govoriti, kramijati
prehodni glagol
uporabiti prejo (npr. za tesnilo pri pipi)

zweckentfremden uporabiti za druge namene, nenamensko uporabiti

account¹ [əkáunt] samostalnik
trgovina račun, konto; poročilo, pripovedovanje; mnenje, sodba; važnost, korist; vzrok; ocena; likvidacijski rok

balance of account saldo
by all accounts povsem
to bring (ali call) to account poklicati na odgovor
to cast accounts delati proračun, kalkulirati
account of charges režijski stroški
account of costs proizvodni stroški
current account tekoči račun
to carry to a new account prenesti na nov račun
drawing account žiro račun
to give an account poročati
to give a good account of o.s. imeti uspeh, dobro se izkazati
the great account sodni dan
ameriško to hand in one's account umreti
to leave out of account ne upoštevati
to make an account ceniti
to make out an account napisati račun
of no account nepomemben
on no account nikakor ne
on my account zaradi mene
on one's own account na lastno odgovornost
on account of zaradi
to overdraw one's account prekoračiti svoj račun
to settle an account poravnati račun
to settle accounts with figurativno obračunati s
of small account nepomemben
to take into account upoštevati
to turn into account izkoristiti, uporabiti
square accounts poravnani računi
on what account? čemu?

addō -ere -didī -ditum (ad in dare)

I.

1. prida(ja)ti, doda(ja)ti, pridoda(ja)ti (naspr. demere, adimere, detrahere, deducere): Ter., H., Suet., cum aliquid ... additur aut demitur Ci., auget, addit, accumulat (acervos pecuniae) Ci., add. ad decumas tritici modios triginta Ci., multas res novas in edictum N., quorum maiores multum rei publicae addiderant S., add. numerum colonorum L., annos duos ad duo lustra O.; skrajšana rekla: gradum addere (sc. gradui) Pl., L., Plin. iun. korak doda(ja)ti koraku = korake pospešiti, quadrigae addunt in spatia (sc. spatia) V. pospešijo tek; occ. mat. seštevati: addendo deducendoque videre, quae reliqui summa fiat Ci.

2. pren. pridejati (pridevati), dostaviti (dostavljati), pristaviti (pristavljati), privze(ma)ti: add. historiae maiorem sonum Ci., vim victis V. pomnožiti, noctem operi V. še noč uporabiti za ..., hominem Troiae periturae V. zaplesti v propad Troje, sceleri scelus L. ali scelus in scelus O. zločin na zločin nalagati, laborem ad cotidiana opera C., addito tempore T. sčasoma = addita aetate Plin., quo nihil addi potest Ci. = ki mu ni vrste, poëmata pronuntiabat sic, ut nihil posset addi N. = izborno, quid ad hanc mansuetudinem addi potest? Ci., addita denuntiatione belli Cu.; poseb. o govoru: verbum adde unum! Pl. le besedico še zini! verbum non amplius addam H., add. aliquid ore, verbis V., addit "aratorum pecunia" Ci. vstavi v stalno besedilo besedi ..., add. ad hoc maledicta alia S., addito metu mortis Cu. zapretivši mu celo s smrtjo, addunt etiam de Sabini morte C.; z ACI: Ter., C., addit etiam illud, equites non optimos misisse Ci.; s quod: Plin. iun.; s finalnim stavkom: Plin. iun., addidit, ut redirem in patriam Ci., ut media nocte proficiscamur, addunt C.; od tod poklasično v absolutnem abl. addito s pristavkom, pristavivši: Plin., Ap., Lamp., vocantur patres, addito consultandum (esse) super re magna T., miserat duas praetorias cohortes Caesar, addito, ut magistratus Calabriae ... suprema erga memoriam filii sua munera fungerentur T., paucis receptis et addito, ne caelestis religio decerneretur T. Pogosto imp. adde, adde huc (his), adde eo dodaj še k temu, primisli še temu; z obj.: adde ductūs aquarum Ci., adde huc fontium perennitates Ci., adde his saltatores Ci., adde eo exsilia, luctūs Ci., adde huc populationem agrorum L.; s kavzalnim stavkom: adde, quod: L., O.; oblika adde tudi, če se ogovarja več oseb: L. (XXVI, 41).

II.

1. prideti, sploh kam dati, postaviti, naložiti (nalagati), položiti (polagati) (naspr. demere, adimere): Varr., Tib., Col., Plin., Sil., eas (epistulas) in eundem fasciculum Ci. ep., manūs alicuius in vincla, soleam pedi O., frena feris V. uzde nadeti živalim, obrzdati jih, equo calcaria L. in (pren.) calcar (calcaria) alicui H., Plin. iun. izpodbosti (izpodbadati) koga, iugis arcem V. prizidati, album in vestimentum L., venenum in plagam Suet. vli(va)ti; occ. pridružiti, pridodeliti: T., Argum Iovi custodem Pl., aliquem alicui comitem V., L., his ego te ductorem milibus addam V. additis auxilio (dat.) perfugis S.; od tod additus alicui komu v nesrečo pridružen, komu sovražen, nadležen: Luc. ap. Macr., Teucris addita Iuno V., nequitiae additus custos H.

2. pren. pridevati = komu kaj da(ja)ti, navdihniti koga, navda(ja)ti koga s čim, prizadeti komu kaj, vzpodbujati v kom kaj, pripraviti (pripravljati) koga do česa: pudicitiae vitium Pl., fidem contioni L., alimenta rumoribus L., dignitatem, favorem alicui S. nakloniti (naklanjati), decus ebori V., alicui honorem L. ali honores V. izkaz(ov)ati, (alicui) cognomen V. ali nomen (nomina) C., Plin. iun. ali vocabulum T. nadeti, sibi nomen gloriamque S. pridobi(va)ti si, alicui animum (animos) Ter., Ci. ep., L., V., O. ali mentem H. osrčiti koga, furorem animis V. razbesniti srca, mentibus ardorem V. razvne(ma)ti srca, audaciam, virtutem S., formidinem S., iram O., metum T., strenuis vel ignavis spem metumve T., spes addita V. ponovljena, nova, add. alicui alacritatem scribendi Ci.; occ. addere alicui z inf. naučiti koga: ille viris ... ferro circumdare pectus addiderat Sil.

adire^* v. tr. (pres. adisco) pravo nastopiti:
adire le vie legali uporabiti pravna sredstva, obrniti se na sodišče, zateči se k sodnemu postopku
adire il tribunale stopiti pred sodišče
adire una successione prevzeti, naslediti dediščino

adút trump, trump card

brez adúta no trumps
adút v rezervi (figurativno) an ace up one's sleeve
kaj je adút? what are trumps?
srce je adút hearts are trumps
izigrati adúta to lead trumps ali a trump
igrati adút (tudi figurativno) to play a trump card, to trump
imeti vse adúte v rokah to hold all the trumps (ali all the winning cards)
vzeti z adútom to trump, to take with a trump
(pre)vzeti vzetek z adútom to take a trick with a trump
to je eden naših najboljših adútov (figurativno) it is one of our best assets
uporabiti svoj zadnji adút to play one's last card

aider [ɛde] verbe transitif pomagati (quelqu'un komu), podpirati (de z); verbe intransitif prispevati (à k), olajšati

s'aider de quelque chose pomagati si s čim; uporabiti kaj
aider quelqu'un dans ses travaux pomagati komu pri delu
aider à la digestion pospeševati prebavo
ces mesures aideront au rétablissement de l'économie ti ukrepi bodo prispevali k ozdravljenju gospodarstva
la fatigue aidant; je ne pus dormir tudi zaradi utrujenosti nisem mogel spati
Dieu aidant z božjo pomočjo
s'aider du dictionnaire pomagati si s slovarjem, rabiti, uporabljati slovar
ils s'aident mutuellement pomagajo si med seboj

alternus 3 (alter)

1. drug (eden) za drugim, izmeničen, zamenjalen, menjavajoč se, vzajemen, medsebojen: fulguritae sunt hic alternae arbores Pl. vsako drugo drevo, cum Brutus duobus recitatoribus constitutis ex duabus eius orationibus capita alterna inter se contraria recitanda curasset Ci., alternis trabibus ac saxis C. ker se redno menjavajo hlodi in kamenje, alterno pede terram quatiunt H. zdaj s to, zdaj z ono nogo, alternis diebus L. vsak drugi dan, alternis paene verbis Manlii factum laudans L. skoraj pri vsaki drugi besedi, alterna mors V. tako, da vsak prebije vsak drugi dan v podzemlju, alterna qui (fratres) periere manu O. drug od drugega roke, multos alterna revisens Fortuna V. spremenljiva (zdaj mila, zdaj nemila), alternus metus L. medsebojna bojazen, alternis versibus V., H., Plin. v izmeničnem spevu, odpevaje si, carmina alterna V. vzajemno odpevanje, izmenični spev, alternis sermonibus H. v (medsebojnem) razgovoru, alterni si congrediamur V. vsak drugi mož; adv. abl. fem. sg. alternā (sc. vice) izmenoma, izmenično: Ap.; neutr. pl. subst.: alterna loqui cum aliquo H. v dvogovoru biti s kom, pomenek imeti s kom, ut... ciliis alterna conivens bibere flagitarem Ap. izmenoma, izmenično; od tod adv. abl. alternīs izmenoma, izmenično, menjaje (vrsteč) se: Varr., Lucr., L. idr., alternis (= alternis versibus) dicetis, amant alterna Camenae V. pojta izmenoma, drago je Kamenam izmenično petje, rogando alternis suadendoque V., alternis idem tonsas cessare novales... patiere V. vsako drugo leto; alternis — alternis Sen. ph., Plin. iun. zdaj — zdaj.

2. occ.
a) metr. v dvostihih (distihih), v elegijskem metrumu, elegijski (v elegiji se namreč menjata heksameter in pentameter): pedes... alternos esse oportebit Ci., epigramma alternis versibus factum Ci., alterno carmine canere O. v elegiji, forsitan et quare mea sint alterna requiras O.
b) jur.: reicere alterna consilia ali alternos iudices ali alternas civitates Ci. vzajemno (drug drugemu) zavreči (zametavati) nasvete ali izžrebane sodnike (pravica, ki sta jo smela enkrat uporabiti tako tožitelj kakor toženec): Ci.

application [-sjɔ̃] féminin uporaba, aplikacija; prilagoditev, nanašanje; polaganje (na), prevlečenje; marljivost, prizadevnost

application des règles uporaba pravil
application des sciences à l'industrie aplikacija znanosti v industriji
faire l'application de quelque chose à quelque chose uporabiti kaj za kaj
mettre une théorie en application spremeniti teorijo v prakso
application d'un papier sur un mur namestitev, nalepljenje papirja na zid
travailler avec application pridno delati
mettre toute son application na vso moč si prizadevati

aprovechar rabiti, uporabljati, izkoriščati, izkoristiti; koristiti, pomagati

aprovechar una ocasión izkoristiti priliko
¡que aproveche! na zdravje!
no aprovechar para nada popolnoma neuporaben biti
aprovecharse v prid si obrniti, uporabiti, izpopolniti se v
aprovechar de alg. izkoriščati; posiliti

art² [a:t] samostalnik
umetnost; veda; veščina, spretnost, znanje; zvijačnost, prebrisanost

applied art uporabna umetnost
Bachelor of Arts diplomiran filozof 1. stopnje
black art magija
pravno to be (ali have) art and part sokriv biti, udeležiti se česa
arts and crafts umetna obrt
faculty of art(s) filozofska fakulteta
the fine arts upodabljajoče umetnosti
art gallery umetniška zbirka
industrial (ali mechanical, useful) arts obrt, rokodelstvo
liberal art svobodna umetnost
manly art boks
art master učitelj risanja
Master of Arts diplomiran filozof 2. stopnje
to practise art uporabiti zvijačo
a work of art umetnina

ascendant, e [asɑ̃dɑ̃, t] adjectif dvigajoč se, vzhajajoč; masculin vzhod (zvezde); krvni sorodnik v navzgornji vrsti, prednik; ascendent; figuré vpliv

ses ascendants du côté de son père sont originaires de ... njegovi sorodniki po očetovi strani so po rodu iz ...
avoir de l'ascendant sur quelqu'un imeti vpliv na koga
prendre un grand ascendant sur quelqu'un dobiti velik vpliv na koga
subir l'ascendant de quelqu'un podleči vplivu, biti pod vplivom kake osebe
user de son ascendant pour obtenir des avantages personnels uporabiti svoj vpliv za pridobitev osebnih ugodnosti

aufbieten^*

1. alle Kräfte, Truppen, die Beteiligten: zbrati; alle Kräfte aufbieten napeti vse sile; alle Mittel aufbieten uporabiti vsa sredstva

2. ein Brautpaar: oklicati

3. einen Preis: izklicati, naznaniti izklicno ceno

4. einen Spieler: izbrati za reprezentanco

avion [avjɔ̃] masculin letalo, avion

par avion z letalom, z letalsko pošto
lettre féminin par avion z letalsko pošto poslano pismo
avion ambulance, avion-hôpital masculin sanitetno letalo
avion amphibie vodno in kopno, amfibijsko letalo
avion d'assaut bojno letalo
avion d'attaque en piqué strmoglavec, štuka
avion bimoteur, monomoteur, quadrimoteur dvomotorno, enomotorno, štirimotorno letalo
avion biplace, monoplace dvo-, enosedežno l.
(avion) biplan masculin dvokrovno l.
avion biréacteur dvomotorno reaktivno l.
avion de bombardement bombnik
avion de chasse, d'interception lovsko l.
avion commercial, d'escorte, postal trgovsko, spremstveno, poštno l.
avion-école masculin, avion d'entraînement, d'instruction šolsko letalo
avion lanceur, porteur matično letalo
avion d'observation opazovalno, izvidniško l.
avion de première ligne frontno, borbeno l.
avion publicitaire reklamno l.
avion à réaction reaktivno l.
avion de reconnaissance izvidniško l.
avion remorqueur vlečno l.
avion supersonique nadzvočno l.
avion télécommandé, téléguidé daljnovodeno l.
avion de tourisme, avion de transport turistično, prevozno l.
avion de transport militaire, de troupes letalo za prevoz čet
avion (de transport) de passagers potniško l.
abri masculin contre avions protiletalsko zaklonišče
attaque féminin par avions letalski napad
défense féminin contre avions (D. C. A.) protiletalska obramba
détection féminin des avions odkrivanje, opazitev letal
équipage masculin, passagers masculin pluriel d'un avion posadka, potniki letala
monter en avion stopiti v letalo
prendre l'avion uporabiti letalo, peljati se z letalom, leteti

avvalersi^* v. rifl. (pres. mi avvalgo)
avvalersi di qcs. okoristiti, okoriščati se s čim; uporabiti kaj:
avvalersi dei propri diritti uporabiti svoje pravice

bois [bwa] masculin les; gozd; drevo; toporišče, držaj; pluriel lesena pihala; jelenovi rogovi

bois blanc mehek les
bois de chêne, de frêne, de hêtre, de mélèze, de sapin, de tilleul hrastov, jesenov, bukov, mecesnov, smrekov, lipov les
bois de charpente, à bâtir de construction, d'œuvre stavbni, gradbeni les
bois de chauffage, à brûler drva
bois de fusil puškino kopito
bois de mine jamski les
bois de justice giljotina
bois de lit posteljnjak
bois mort suhljad
bois précieux, de sciage plemenit, rezan les
bois en sève, vert, vif surov les
de bois lesen
à la cloche de bois skrivaj
articles masculin pluriel en bois lesnina, suha roba
charbon masculin de bois oglje
éclat masculin de bois trščica, iver
homme masculin de bois (figuré) lipov bog
homme masculin des bois orangutan; divjak, neotesanec
imprégnation féminin du bois impregnacija lesa
sciure féminin de bois žaganje
train masculin de bois splav
volée féminin de bois vert batine; težak poraz
avoir la gueule de bois (figuré) imeti »mačka«
être du bois dont on fait les flûtes (figuré) biti priljuden, družaben
n'être pas de bois ne biti iz lesa, biti občutljiw
faire, fendre, casser du bois cepiti, sekati drva
faire flèche de tout bois (figuré) vse sile napeti, vsa sredstva uporabiti
métrer, cuber le bois meriti les
montrer visage de bois ne treniti z obrazom
trouver visage de bois najti, naleteti na zaprta vrata (npr. ob obisku)
toucher du bois potrkati na les ter s tem skušati odvrniti nesrečo ali zlo usodo
je vous montrerai de quel bois je me chauffe vam bom že pokazal, kaj znam; tega ne bom trpel
il n'est bois si vert qui ne s'allume vsake potrpežljivosti je enkrat konec

break^*1 [breik]

1. prehodni glagol
lomiti, prelomiti, zlomiti, odlomiti; skrhati; raztrgati, pretrgati, odtrgati; poškodovati, (po)kvariti; odpreti, odpečatiti; prestreči, prekiniti; odvaditi; (pre)kršiti; oslabiti, ublažiti; (iz)uriti (konja v ježi); uničiti; obzirno sporočiti; izčrpati; orati, kopati; (iz službe) odpustiti, degradirati

2. neprehodni glagol
zlomiti, skrhati, razbiti, raztrgati se; razpasti, razpadati; počiti, razpočiti se; poslabšati se (vreme); svitati; ločiti se, spremeniti smer; propasti, zbankrotirati; vlomiti

to break asunder pretrgati, prelomiti
to break an army razpustiti vojsko
to break s.o.'s back zlomiti komu vrat, uničiti ga
pogovorno to break the back of s.th. opraviti najtežji del česa
to break the bank izčrpati banko
to break the blow prestreči udarec
to break the bounds prekoračiti mejo
to break bread jesti
navtika to break bulk začeti raztovarjati
to break a butterfly on the wheel zapravljati svojo moč, uporabiti drastična sredstva
to break cover zapustiti skrivališče, izkobacati se
to break a custom odvaditi se
the day is breaking svita se, dani se
to break a drunkard of drinking odvaditi pijanca piti
to break the engagement razdreti zaroko
to break even pokriti stroške, poravnati se
to break faith prelomiti prisego, izneveriti se
to break a fall zadržati padec
to break one's fast nekaj pojesti
to break the flax treti lan
to break (new) ground ledino orati, začeti nov obrat
to break hold iztrgati se
to break the ice prebiti led
to break lance with začeti s kom pismeno diskusijo
to break the law kršiti zakon
to break loose odtrgati se, zbežati; prekršiti
to break a match razdreti zaroko
to break the neck of s.th. izvržiti najtežji del naloge, končati kaj
to break o.s. of a habit odvaditi se česa
to break the news povedati novico
to break open nasilno odpreti
to break a promise ne izpolniti obljube
to break s.o.'s pride ponižati koga
to break to pieces zdrobiti (se); razpasti
to break small zdrobiti
to break the thread prekiniti, pretrgati
to break water priti na površino
who breaks pays sam pojej, kar si si skuhal
to break wind prdniti
to break short dokončati
break your neck! veliko sreče!

bring^* [briŋ]

1. prehodni glagol
prinesti, pripeijati, privleči; ustvariti; zakriviti; izzvati; pregovoriti, pripraviti do česa; donašati; prepričevati, spodbuditi

2. neprehodni glagol
roditi, obroditi
mornarica ustaviti, pristati

to bring an action against s.o. tožiti koga
to bring to bear uveljaviti; (orožje) pomeriti; uporabiti
to bring to book obdolžiti, kaznovati
to bring to a close dokončati, izpeljati
to bring to a head rešiti zadevo
to bring the hand in izuriti se
to bring to life obuditi
to bring to light odkriti
to bring s.o. low ponižati koga
to bring to mind spomniti (se)
to bring to nothing uničiti
to bring to pass uresničiti, izpolniti, izvršiti
to bring into play uveljaviti
to bring o.s. to prisiliti se k čemu
sleng to bring home the bacon imeti uspeh
to bring to reason spraviti k pameti
to bring into step sinhronizirati
to bring word obvestiti
to bring into world roditi

bringen (brachte, gebracht)

1. prinesti, prinašati, (wegbringen) odnašati, odnesti; einen Menschen, Wagen: pripeljati, (weg) odpeljati, ins Krankenhaus, an einen Ort: spraviti, das Essen auf den Tisch: postaviti

2. (begleiten) pospremiti, spremljati

3. (veröffentlichen) prinesti, prinašati

4. Hilfe, Trost, Unterstützung: dati, dajati, tudi: pomagati, tolažiti, podpreti, podpirati; Nutzen, Schaden, Verluste: povzročiti, povzročati, tudi: koristiti, škodovati, prinašati izgube; Ärger: povzročati (jezo); Ernte bringen obroditi

5. als Funktionsverb (glagol nepopolnega pomena) samostalnik nosi pomen: zum [Abschluß] Abschluss/Ende bringen zaključiti; in Ansatz/Anschlag bringen izračunati, oceniti; zur Anwendung bringen uporabiti; zum Ausdruck bringen izraziti; zum [Bewußtsein] Bewusstsein bringen uzavestiti; in Erfahrung zvedeti, ugotoviti; in Erinnerung bringen spomniti na (sich se) ; jemanden in Erregung bringen razburiti; in Unruhe bringen vznemiriti; in Wut/Zornbringen razjeziti, razkačiti; etwas in Gang bringen sprožiti; in Ordnung bringen urediti; Leben in etwas bringen poživiti (kaj)

6. es bringen: das bringt's! to je odlično; er bringt's je odličen

7. es zu etwas bringen priti do, uspeti; er hat es zu etwas gebracht uspelo mu je, da ...; es weit bringen daleč priti; es auf ... Jahre bringen doživeti ... let

8. um etwas bringen spraviti ob (kaj), oropati (česa), ogoljufati (za kaj)

9. etwas mit sich bringen biti, prinašati (das wird Gefahren mit sich bringen to bo nevarno)

10. etwas an sich bringen prisvojiti si; dobiti v roke

11. jemanden auf etwas bringen spraviti na misel; etwas hinter sich bringen opraviti, prestati; jemanden zu sich bringen spraviti (koga) k sebi/pameti/zavesti; jemanden zu etwas bringen pripraviti do; zum Schweigen bringen utišati; zum Sprechen bringen pripraviti do govorjenja

brut, e [brüt] adjectif surov, neobdelan; vulgaren, robat, surov; commerce bruto

bête féminin brute zverina
champagne masculin brut šampanjec, ki ni drugič fermentiral
diamant masculin brut nebrušen diamant
fonte féminin brute surovo železo
manières, pluriel brutes vulgarne manire
matière féminin brute surovina
poids masculin brut bruto teža
pétrole masculin, sucre masculin brut nerafiniran petrolej, sladkor
traitement masculin, bénéfice masculin brut bruto plača, dobiček
peser brut 100 kilogrammes imeti bruto težo 100 kg
cette affaire a rapporté brut 3 millions ta posel je prinesel bruto 3 milijone
user de la force brute uporabiti surovo silo