turbolēnto
A) agg.
1. nemiren, turbulenten; uporen, nediscipliniran
2. viharen, razburkan (obdobje)
3. fiz., meteor. turbulenten
B) m (f -ta) nemirnež; upornež
Zadetki iskanja
- turbulento buren, vzburkan, nemiren; divji, silovit; moten, kalen; uporen
- turbulentus 3, adv. -ē in turbulenter (turba)
1.
a) nemiren, viharen, vzburkan, razburkan: tempestas Fl., Ci., Auct. b. Alx.
b) zmeden, neurejen, brez reda: atomorum concursio Ci., quartum genus est varium et mixtum et turbulentum Ci. pisana in zmedena (zbrojena) zmes, aqua Ph. skaljena, kalna.
2. pren.
a) pass. nemiren, vznemirjen, poln nemira (zmešnjave, nereda), zmešan, neurejen, razburjen, buren, razburkan, turbulénten: res (naspr. placatae) Ci., res publica Ci., tribunatus Ci., annus turbulentior L., turbulentissimum tempus Ci., ea sunt et turbulenta et temeraria et periculosa Ci., medeantur animis nec eos turbulentos esse patiantur Ci.
b) act. vznemirjajoč, vznemirljiv, razburjajoč, buren, viharen, rovarski, spletkarski, zvijačen, prevraten, uporen, uporniški, puntarski: contio, cives, consilia Ci., errores Ci. blazneče, blazne, ut vitā, sic etiam oratione turbulentus Ci., seditiosus civis et turbulentus Ci., tribuni plebis turbulentissimi C., turbulentae minae populi Q., leges Suet., non turbulente Ci. ne da bi kazal zmedenost, ne da bi izgubil glavo Ci., nos nihil turbulenter, nihil temere facimus Ci., egit de Caepione turbulentius Ci. - uncomplying [ʌnkəmpláiiŋ] pridevnik
nepopustljiv; uporen - unruly [ʌnrú:li] pridevnik
neposlušen, nepokoren, samovoljen, nebrzdan, neukrotljiv; trdoglav, trmast, kljubovalen, uporen - unsubmissive [ʌnsəbmísiv] pridevnik (unsubmissively prislov)
nepokoren, nehlapčevski; uporen - untoward [ʌntóuəd] pridevnik (untowardly prislov)
neubogljiv, uporen, trmast; sprijen; nespreten; neprijeten, zoprn; nespodoben; neugoden, nesrečen, slab (znamenje) - untractable [ʌntrǽktəbl] pridevnik
neposlušen, nepokoren, trmoglav, uporen, trmast - unwilling [ʌnwíliŋ] pridevnik
nerad, nenaklonjen, malo voljan (željan), malo pripravljen (za), upirajoč se, uporen; nasprotujoč
to be unwilling ne hoteti
willing or unwilling hočeš nočeš, rad ali nerad
I am unwilling to admit it nerad to priznam - ȕpōran -rna -o
1. trden, trdovraten: ostati -o kod svoga
2. vztrajen: biti uporan u radu
3. uporen - ùskosan -sna -o uporen
- vicieux, euse [visjö, z] adjectif sprijen, pokvarjen; grešen; uporen (mula); pomanjkljiv
cercle masculin vicieux začarani krog
homme masculin vicieux pokvarjenec; masculin, féminin pokvarjenec, -nka - widersetzlich Verhalten: uporen
- widerspenstig uporen
- wil(l)ful [wílful] pridevnik (wil(l)fully prislov)
nameren, premišljen, hoten, zavesten; svojeglav, trmast, uporen
wil(l)ful homicide, wil(l)ful murder pravno premišljen uboj, umor
wil(l)ful deception zavestno varanje - zatèžljiv -a -o uporen: zatežljiv vo vol, ki noče potegniti
- брыкливый uporen, trmast
- бунтівни́й прикм., upóren prid.
- мятежный uporen, uporniški; nemiren, buren
- непокі́рний прикм., nèpokóren prid., upóren prid.