Franja

turbolēnto

A) agg.

1. nemiren, turbulenten; uporen, nediscipliniran

2. viharen, razburkan (obdobje)

3. fiz., meteor. turbulenten

B) m (f -ta) nemirnež; upornež

turbulento buren, vzburkan, nemiren; divji, silovit; moten, kalen; uporen

turbulentus 3, adv. -ē in turbulenter (turba)

1.
a) nemiren, viharen, vzburkan, razburkan: tempestas Fl., Ci., Auct. b. Alx.
b) zmeden, neurejen, brez reda: atomorum concursio Ci., quartum genus est varium et mixtum et turbulentum Ci. pisana in zmedena (zbrojena) zmes, aqua Ph. skaljena, kalna.

2. pren.
a) pass. nemiren, vznemirjen, poln nemira (zmešnjave, nereda), zmešan, neurejen, razburjen, buren, razburkan, turbulénten: res (naspr. placatae) Ci., res publica Ci., tribunatus Ci., annus turbulentior L., turbulentissimum tempus Ci., ea sunt et turbulenta et temeraria et periculosa Ci., medeantur animis nec eos turbulentos esse patiantur Ci.
b) act. vznemirjajoč, vznemirljiv, razburjajoč, buren, viharen, rovarski, spletkarski, zvijačen, prevraten, uporen, uporniški, puntarski: contio, cives, consilia Ci., errores Ci. blazneče, blazne, ut vitā, sic etiam oratione turbulentus Ci., seditiosus civis et turbulentus Ci., tribuni plebis turbulentissimi C., turbulentae minae populi Q., leges Suet., non turbulente Ci. ne da bi kazal zmedenost, ne da bi izgubil glavo Ci., nos nihil turbulenter, nihil temere facimus Ci., egit de Caepione turbulentius Ci.

uncomplying [ʌnkəmpláiiŋ] pridevnik
nepopustljiv; uporen

unruly [ʌnrú:li] pridevnik
neposlušen, nepokoren, samovoljen, nebrzdan, neukrotljiv; trdoglav, trmast, kljubovalen, uporen

unsubmissive [ʌnsəbmísiv] pridevnik (unsubmissively prislov)
nepokoren, nehlapčevski; uporen

untoward [ʌntóuəd] pridevnik (untowardly prislov)
neubogljiv, uporen, trmast; sprijen; nespreten; neprijeten, zoprn; nespodoben; neugoden, nesrečen, slab (znamenje)

untractable [ʌntrǽktəbl] pridevnik
neposlušen, nepokoren, trmoglav, uporen, trmast

unwilling [ʌnwíliŋ] pridevnik
nerad, nenaklonjen, malo voljan (željan), malo pripravljen (za), upirajoč se, uporen; nasprotujoč

to be unwilling ne hoteti
willing or unwilling hočeš nočeš, rad ali nerad
I am unwilling to admit it nerad to priznam

ȕpōran -rna -o
1. trden, trdovraten: ostati -o kod svoga
2. vztrajen: biti uporan u radu
3. uporen

ùskosan -sna -o uporen

vicieux, euse [visjö, z] adjectif sprijen, pokvarjen; grešen; uporen (mula); pomanjkljiv

cercle masculin vicieux začarani krog
homme masculin vicieux pokvarjenec; masculin, féminin pokvarjenec, -nka

widersetzlich Verhalten: uporen

widerspenstig uporen

wil(l)ful [wílful] pridevnik (wil(l)fully prislov)
nameren, premišljen, hoten, zavesten; svojeglav, trmast, uporen

wil(l)ful homicide, wil(l)ful murder pravno premišljen uboj, umor
wil(l)ful deception zavestno varanje

zatèžljiv -a -o uporen: zatežljiv vo vol, ki noče potegniti

брыкливый uporen, trmast

бунтівни́й прикм., upóren prid.

мятежный uporen, uporniški; nemiren, buren

непокі́рний прикм., nèpokóren prid., upóren prid.