Franja

spoilage [spɔ́ilidž] samostalnik
poguba, uničenje
tisk omadeževan, pokvarjen odtis, makulatura
ekonomija izguba

the spoilage of fruit on the way to market pokvarjenje sadja na poti na trg

sterminio m (pl. -ni)

1. uničenje, iztrebitev; množični poboj, pokol:
campi di sterminio taborišča smrti

2. pren. pog. neskončna množica, morje

strage f

1. klanje, pokol, pomor, morija; ekst. velika umrljivost:
la strage degli innocenti biblijsko pokol nedolžnih otročičev
la peste fece strage fra le popolazioni in Europa nel XIV secolo v 14. stoletju je kuga morila med evropskimi ljudstvi

2. uničenje, propadanje:
fare strage di cuori pren. zapeljevati na veliko

3. pren. polom, polomija, propad

4. obilica, kup

strāgēs -is, f (sternere)

1. podiranje, podor, podrtje, udor, udrtje, udiranje, (po)rušenje, (po)rušitev, (ra)zrušenje, razrušitev, poval, polom, razpàd, razpádanje, upàd, upádanje, pokonč(ev)anje, (o)pustošenje, uničenje: obstantis molis T., ruinae, tectorum L., aedificiorum T., arborum ac virgultorum L., nemorum Sil., dabit ille (sc. nimbus) ruinas arboribus stragemque satis V. podrl bo drevesa in povaljal setve, tempestas coorta multis … locis stragem fecit L. je uničila (opustošila, prizadela) mnoge … kraje, stragem inter se dare L. podirati se med seboj, podirati drug drugega.

2. occ.
a) padanje (za boleznijo), umiranje, pomiranje, pomor, pogin, smrt zaradi bolezni: canum volucrumque aviumque boumque O., boum hominumque L., hominum T.
b) padec pod mečem = umor, pomor, poboj, pokončanje: tot filiorum Cu., principum Iust.
c) padec v boju = poraz, pobitje, poboj, ugonobitev, ugonoba, uničenje, uničba, izguba: Acc. fr., Cl. idr., stragem horribilem vereri Ci., strages exercituum Val. Max., barbarorum Iust., stragem ciere V. ali dare L. ali ēdere Ci., V., Iust. ali facere Ci. prizadeti (prizadejati) poraz, poraziti, pobiti, ugonobiti, uničiti, potolči, factā ingenti strage Val. Max., gladiis stragem caedemque continuare T., impetu facto strage ac ruina fudēre Gallos L.; pren.: in contionibus quas ego pugnas et quantas strages edidi! Ci. kake boje sem bil in kolike poraze prizadejal!

3. meton. kup, gruča, masa pobitih (ljudi ali živali), kopica (na tla padlih stvari): adsurgentes quidam ex strage media cruenti L., memet ex hac strage militum meorum patère exspirare L., complere eādem strage campos, qua montīs replestis L., strages corporum, strages hominum armorumque, iacentium elephantorum, rerum in trepidatione nocturna passim relictarum L.

subisso m

1. propad, uničenje:
andare in subisso propasti

2. pren. pog. obilica; ploha, toča

subversiō -ōnis, f (subvertere) prevrat, prevrnitev, razdor, razrušitev, uničenje, subverzija: urbium Vulg., humani generis Arn., subversiones animorum Arn.

subversion [səbvə́:šən] samostalnik
prevrat; rušenje, razdiranje, uničenje

subversion of a government zrušenje vlade

suicide [sjúisaid]

1. samostalnik
samomor; samomorilec, -lka
figurativno uničenje

suicide club klub samomorilcev (letalci na bombnikih)
race suicide upadanje števila rojstev, narodni samomor, "bela kuga"
to commit suicide napraviti samomor
to commit political suicide uničiti si kariero kot politik

2. prehodni glagol
odstraniti, spraviti s poti, pobiti, usmrtiti
neprehodni glagol
pogovorno napraviti samomor

termentum -ī, n (= terimentum: terere; prim. detrimentum: deterere) zator, zatrtje, uničenje, starejše uničba: non pedibus termento fuit, praeut ego erum expugnabo meum sine classe sineque exercitu et tanto numero militum Pl., termentum pro eo, quod nunc dicitur detrimentum, utitur Plautus in Bacchidibus Fest.

travolgimento m razdejanje, uničenje

undoing [ʌndú:iŋ] samostalnik
odpenjanje, odpiranje; uničenje; poguba, nesreča; razveljavitev

wine has been his undoing vino je bila njegova poguba

uništénje s uničenje

Unschädlichmachung, die, nevtralizacija; von verdorbenen Lebensmitteln usw.: uničenje

upropašćénje s uničenje

vāstitās -ātis, f (vāstus)

1. pustost, pustota, pušča, puščoba, puščobnost, pustinja, praznina, praznota, opustelost: T., Sen. Ph., Eutr. idr., quae solitudo in agris esset, quae vastitas Ci., iudiciorum vastitas et fori Ci.

2. occ. opustošenje, pokončanje, pokončavanje, pokončevanje, opustošenost, uničevanje, uničenje: Italiam ad exitium et vastitatem vocare Ci. groziti Italiji s pogubo in pokončanjem (uničenjem), vastitatem facere, reddere L. ali efficere Ci.; v pl.: tantae vastitates funerum Acc. ap. Non. opustošenost zaradi smrti (umrtja).

3. meton.
a) neizmerna (neznanska, strašna, silna) obširnost, obsežnost, velikost ali kakovost, strašnost, strahotnost, groznost, strahota: vocis, laboris, rei rusticae Col., solis, odoris Plin., pares tamen in hac terra vastitate beluas progenerari quis neget Col.; konkr. velikan, orjak, kolos, veletvor: tanta vastitas Plin. (o slonu).
b) v pl. pokončevalci, uničevalci, pustošitelji: provinciarum vastitates Ci.

vāstitiēs -ēī, f (vāstus) opustošenje, pokončanje, opustošenost, uničenje, porušenje: harunc voluptatum mihi omnium atque itidem tibi distractio, discidium, vastities venit Pl.

vāstitūdō -inis, f (vāstus) opustošenje, pokončanje, pokončevanje, opustošenost, uničenje, porušenje: sic atratus taetra veste et vastitudine deformatus Acc. ap. Non., quae vastitudo haec aut unde invasit mihi? Acc. ap. Non., quae desiderio alumnum, paenitudine, squale scabreque, inculta vastitudine Pac. ap. Non., Pac. ap. Fest., uti tu (sc. Mars pater) morbos visos invisosque, viduertatem vastitudinemque, calamitates intemperiasque prohibessis defendas averruncesque Carmen vetus ap. Ca., ager derelinqueretur ac periret „squale scabreque, inluvie et vastitudine“ Varr. fr.

2. meton. neznanska (silna) velikost, grozljiva (grozna, strašna) velikost, orjaškost: quem ego ubi aspexi, virum memorabilem intui viderer, ni vestitus taeter, vastitudo, maestitudo praedicarent hominem esse Acc. ap. Non., is unus leo corporis impetu et vastitudine … animos oculosque omnium in sese converterat Gell.

Verheerung, die, uničenje; opustošenje

Vernichtung, die, (-, -en) uničenje, uničevanje; eines Vertrages: razveljavitev

Vernichtungswerk, das, uničenje, uničevanje