Franja

testamènt testament; (last) will; last will and testament

dodatek k testamèntu codicil
ustni testamènt (mornarjev) nuncupative will
izreči ustni testamènt (zadnjo voljo) to nuncupate, to make one's will orally
stari (novi) testamènt (biblija) the Old (the New) Testament
napraviti, zapustiti testamènt to make one's will
spodbijati testamènt to contest (ali to dispute) a will
zapustiti komu kaj v testamèntu to leave something to someone in one's will
umreti brez testamènta to die intestate
preklicati testamènt to revoke a will
spomniti se koga v testamèntu to remember (ali to include) someone in one's will
voliti, zapustiti v testamèntu, s testamèntom to will, to bequeath
lastnoročni testamènt holograph will
skupni testamènt joint will

testamènt testamento m ; última voluntad f

novi (stari) testament (rel) Nuevo (Antiguo) Testamento m
napraviti (svoj) testament hacer testamento, testar, (pred notarjem) otorgar testamento (ante notario)
podedovati brez testamenta heredar ab intestato
umreti brez testamenta morir intestato (ali sin hacer testamento)

tifus samostalnik
(bolezen) ▸ tífuszTudi jaz sem dobila tifus takoj po vojni in izgubila vse lase. ▸ Én is tífuszos lettem közvetlenül a háború után, és kihullott az összes hajam.
Povezane iztočnice: pegasti tifus, pegavi tifus, trebušni tifus

tréba adj. inv. (v predik. rabi)

1. bisognare, occorrere, convenire, essere necessario:
pšenica je zrela in jo je treba požeti il grano è maturo e bisogna mieterlo
naj prižgem luč? Ni treba accendo la luce? Non è necessario
včasih je treba pogoltniti žalitev talora conviene ingoiare il rospo

2. (za izražanje omiljene zahteve) bisognare:
konec klepetanja, treba je delati basta con le chiacchiere, bisogna lavorare

3. essere necessario, esserci bisogno; occorrere:
dežuje, ko je najmanj treba piove quando meno ce n'è bisogno

4. aver bisogno:
povej, česa mu je najbolj treba dimmi di che cosa ha più bisogno

5. kot je treba, kakor je treba come si deve, come si conviene; comme il faut:
postrežba kot je treba un servizio perfetto, come si deve
samo še tega je bilo treba questa proprio non ci voleva
fant kot je treba un ragazzo perbene
meni ni treba tega praviti (lo so) non occorre che me lo racconti
pren. če ne bo hujše, še umreti ne bo treba il diavolo non è così brutto come lo si dipinge

túga pena f ; pesar m ; aflicción f

umreti od tuge morir de pena

umira|ti (-m) umreti sterben, im Sterben liegen; po vrsti: dahinsterben, wegsterben
figurativno umirati od smeha sich krank/schief/[halbtot] halb tot lachen
umirati od strahu sterben vor Furcht/Angst
figurativno svetloba ipd.: ➞ → zamirati

umírati (-am) | umréti (umrèm) imperf., perf.

1. morire, spirare, perire, spegnersi, soccombere, trapassare; agonizzare:
umirati od lakote morire di fame
umreti zaradi bolezni morire di malattia
umreti od hudega morire di crepacuore
umirati sam, kot pes morire solo come un cane
umreti v brodolomu perire in un naufragio
umirati za domovino morire per la patria
pren. gozdovi umirajo (propadajo)
zaradi onesnaženja le foreste muoiono a causa dell'inquinamento

2. pren. umirati po, za (hrepeneti) morire:
vsa dekleta so umirala za njim tutte le ragazze morivano per lui

3. pren. umirati, umreti od morire di; scoppiare di, da:
umirati od sramu morire di vergogna
umirati od smeha morire, scoppiare dalle risa

vešála gallows pl, gallows tree, gibbet

zrel za vešála ripe for the gallows, fit for the gibbet
dati, obesiti na vešála to hang on the gallows
obsoditi, poslati na vešála to send to the gallows
priti na vešála to finish up on the gallows
umreti na vešálih to die on the gallows
zaslužiti vešála to deserve hanging
za to bo prišel na vešála he will hang for it

víslice gallows, pl gallows, gallowses; gallows tree; gibbet

zrel za víslice (figurativno) ripe for the gallows
priti na víslice to end up on the gallows
rešiti se víslic (figurativno, umreti naravne smrti) to cheat the gallows
umreti na víslicah to die on the gallows

vsák (pridevniško) chaque , (samostalniško) chacun ; (splošno) tout

vsak hip à tout moment, à chaque moment (ali instant)
ob vsaki uri à toute heure
vsak dan chaque jour, tous les jours
vsak drugi dan tous les deux jours
vsak prvi v mesecu tous les premiers du mois, à chaque premier du mois
vsaka tretja hiša une maison sur trois
brez vsakega dvoma sans nul doute
brez vsakega komentarja sans aucun commentaire
vsak izmed njih chacun d'eux
vsak čas pride il arrive d'un moment à l'autre
vsak človek mora umreti tout homme doit mourir

vzpòn (vzpôna) m

1. alp. ascensione, ascesa; scalata, via:
alpinisti so ponovili vzpon gli alpinisti hanno ripetuto la via
plezalni vzpon arrampicata

2. pren. ascesa, successo; aumento, crescita, incremento; pieno, culmine:
vzpon kvalitete, proizvodnje incremento della qualità, della produzione
umreti v vzponu moči morire al culmine delle forze

3. salita:
dolg, strm vzpon salita lunga, ripida
pren. vzponi in sestopi saliscendi
alp. prvenstveni vzpon prima scalata
mat. vzpon tangente trigonometrica dell'angolo di inclinazione

zadušítev ahogo m ; sofoco m ; sofocación f (tudi fig) ; asfixia f

umreti od zadušitve morir de asfixia
napad zadušitve ataque m de asfixia

zapréti (knjigo, vrata ipd.) to shut; to close; to shut in; (s ključem) to lock (up); (z zapahom) to bolt; (ulico) to block, to bar, to obstruct

zapréti dežnik to fold one's umbrella
zapréti v ječo to lock up in jail, to take to jail, to imprison, to commit to prison, to take into custody
zapréti jetnika v njegovo celico to shut a prisoner up in his cell
zapréti oči to shut one's eyes, (umreti) to close one's eyes, to die, to expire
zapréti oči pred čim (= ne hoteti videti) to connive at something, to shut one's eyes to something
zapréti vodovodno pipo to turn the tap off
zapréti plin to turn the gas off
zaprl (zamašil) sem mu usta I shut him up
zapréti steklenico to cork (up) a bottle
zapréti za promet to close to traffic
zapréti tovarno (nehati z delom) to shut (ali to close) down a factory, to shut the works down
zapréti prodajalno, trgovino (pogovorno) to shut up shop
zapréti vstop v pristanišče to bar (ali to close) the entrance to a port
zaprli so pot, ki pelje preko njihovega polja they have closed the path that leads across their field
zapréti vrata pred kom (ne hoteti govoriti z njim) to shut the door on someone
pred nosom komu zapréti vrata to shut the door in someone's face
silovito zapréti vrata to bang (ali to slam) the door
zapréti se (zakleniti se) to shut oneself up
zapréti se (o vratih) to swing to, to swing shut
zapréti se vase (figurativno) to shut oneself away, to immure oneself

zasp|ati (-im) spati

1. einschlafen, einschlummern
v joku zaspati sich in den Schlaf weinen

2. (umreti) hinüberschlummern, entschlafen

3. udi: ertauben

4. zjutraj: verschlafen

zaspáti s'endormir, s'assoupir

zopet zaspati se rendormir; (udje) s'engourdir
noga mi je zaspala j'ai la jambe engourdie
zaspal sem (prepozno sem vstal) je me suis réveillé (ali levé) trop tard
trdno zaspati tomber dans un profond sommeil; (umreti) s'éteindre, mourir

zgor|eti [é] (-im) goreti verbrennen; v požaru: in Flammen aufgehen, in Rauch und Flammen aufgehen; (umreti v ognju) den Flammentod sterben

zmrzn|iti (-em) zmrzovati frieren, zu Eis gefrieren; (umreti) erfrieren; na površini: überfrieren; rastlina: abfrieren, ausfrieren
globina, do katere zemlja zmrzne die Frostgrenze

žálost (-i) f

1. tristezza, mestizia, affanno, dispiacere, dolore, cruccio, lutto, compianto; ekst. pianto; disastro:
obšla, prevzela ga je žalost si rattristò
vdati se žalosti abbandonarsi all'affanno
igra državne reprezentance je bila prava žalost il gioco della nazionale è stato un disastro
žalost vsega naroda il compianto, il cordoglio della nazione
neutolažljiva žalost dolore inconsolabile

2. (žalovanje) lutto:
imeti žalost v hiši avere un lutto in famiglia
dan žalosti giornata di lutto nazionale

3. pren. (nezabaven, nepomemben človek) strazio:
mož je prava žalost il tipo è un vero strazio

4. (slaba stvar) patacca:
kdo ti je podtaknil to žalost?! chi ti ha rifilato questa patacca?!

5. (v adv. rabi) na žalost purtroppo:
ali se je vrnila? Na žalost ne è ritornata? Purtroppo no
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(v osmrtnicah) pogreb bo izpred hiše žalosti il funerale partirà dalla cappella mortuaria
umreti od hude žalosti morire di crepacuore
um. podoba Marije Sedem žalosti immagine della Madonna dei sette dolori, dell'Addolorata
utapljati žalost v alkoholu annegare i propri dolori nell'alcol

žej|a¹ ženski spol (-e …) der Durst; das Durstgefühl, die Durstigkeit; strašanska: Höllendurst
pijača za žejo der Durstlöscher
potešiti žejo den Durst löschen
povzročati žejo Durst machen
trpeti žejo Durst leiden
umreti od žeje verdursten

žéja thirst

žéja (pohlep) po denarju thirst for money
ugasniti si žéjo to quench one's thirst
umirati od žéje to be parched with thirst
umreti od žéje to die of thirst
trpeti žéjo to suffer from thirst
žéja po znanju thirst for knowledge