Franja

soccombere^* v. intr. (pres. soccombo)

1. podleči, podlegati

2. biti premagan; izgubiti; umreti

sparire v. intr. (pres. sparisco)

1. izginiti, izginjati (tudi pren.):
la macchia è sparita madež je izginil
sparire dalla faccia della terra izginiti z obličja sveta
far sparire qcs. zmakniti kaj

2. zamreti, zamirati; umreti, umirati:
un'usanza che è ormai sparita običaj, ki ga ni več
far sparire qcn. odstraniti koga

spēgnere^*

A) v. tr. (pres. spēngo)

1. gasiti; pogasiti, ugašati:
spegnere la calce gasiti apno
spegnere un incendio pogasiti požar

2. elektr. ugasniti, izključiti, izklopiti (luč, televizor)

3. izplačati:
spegnere un debito plačati dolg

4. brisati; udušiti; pomiriti, potešiti:
spegnere i rumori udušiti hrup
spegnere la sete potešiti žejo

5. knjižno ubiti

B) ➞ spēgnersi v. rifl. (pres. mi spēngo)

1. ugasiti se, ugašati se; ugasniti

2. umreti, umirati

spirare² v. intr. (pres. spiro)

1. umreti, umirati; izdihniti

2. poteči, potekati (rok)

sterben (starb, gestorben) umreti, umirati; Bäume: odmirati, sušiti se, odmreti, posušiti se; sterben vor Furcht, Angst usw. umirati od strahu itd.; sterben an Krebs usw.: umreti za (rakom); sterben für umreti sa (koga, kaj); sterben durch jemandes Hand umreti od (čigave) roke; den Heldentod sterben umreti junaške smrti; gestorben sein für figurativ biti mrtev za (koga)

stiffen [stifn] prehodni glagol
otrditi; naškrobiti; zgostiti (tekočino); napraviti togo, uporno, zakrknjeno
sleng ubiti, umoriti
neprehodni glagol
postati tog, formalen, nepopustljiv; strditi se, zgostiti se; odreveneti; učvrstiti se; postati tog, otrpel, umreti

to stiffen cloth with starch naškrobiti blago

strepetáti -am i -ečem
1. izdrhtati: strepetati od nog do glave, od strahu
2. ekspr. umrijeti, umreti: od tega bo še strepetal

succomber [sükɔ̃be] verbe intransitif podleči; umreti; zgruditi se (sous pod); (vieilli)

femme féminin qui succombe ženska, ki se vda po upiranju
succomber sous le poids d'une charge zgruditi se pod težo bremena
succomber au sommeil, à la fatigue, à la tentation podleči spancu, utrujenosti, skušnjavi
succomber à la suite d'une fracture du crâne umreti za posledicami zloma lobanje

succumb [səkʌ́m] neprehodni glagol
podleči, kloniti (to pred)
ukloniti se, popustiti, odnehati; umreti (to od)

to succumb to one's adversary (disease, temptation) podleči nasprotniku (bolezni, skušnjavi)
he succumbed to his injuries umrl je od ran, podlegel je ranam

sucombá sucómb vi.

1. podlegati, podleči; biti premagan, izgubiti

2. umreti

sucumbir podleči, vdati se, kloniti; umreti

suffocate [sʌ́fəkeit]

1. prehodni glagol
(za)dušiti, ne dati dihati; (za)daviti
figurativno potlačiti, zadušiti, uničiti

we were suffocated dušili smo se

2. neprehodni glagol
(za)dušiti se; težko dihati, loviti sapo (zrak)
figurativno umreti (with od)

trapassare

A) v. tr. (pres. trapasso) knjižno

1. prebosti, prebadati (tudi pren.)

2. preiti, prehajati

3. preživeti, preživljati (čas)

4. prekoračiti, prekoračevati; prehitevati

B) v. intr.

1. prodreti, prodirati; pren. doumeti

2. preseliti se

3. miniti, minevati (čas)

4. umreti; izdihniti

trépasser [trepase] verbe intransitif preminiti, umreti

umkippen prevrniti (intransitiv se); pasti skup (onesvestiti se); popustiti pod pritiskom; figurativ preskočiti (von ... in iz ... v); Gewässer: umreti

umkommen^* izgubiti življenje, umreti, ponesrečiti se (smrtno); figurativ vor Hitze, Angst, Langeweile: umirati (od); nichts umkommen lassen ne pustiti, da bi se kaj pokvarilo

ùmrijeti ȕmrēm (ijek.), ùmrēti ȕmrēm (ek.), oni ȕmrū, ùmrijeh ȕmrije (ijek.), ùmrēh ȕmrē (ek.), ùmro ùmrla umreti: umrijeti prirodnom smrću umreti naravne smrti; umrijeti na porođaju, u sirotinji, za otadžbinu, od jada, od dosade, od tuberkuloze, od starosti

заги́нути -ну док., umréti umrèm dov., pásti |v boju| pádem dov., pogíniti -em dov.

замерзать, замёрзнуть z(a)mrzovati, z(a)mrzniti; umreti (od mraza); ozebsti

погибать, погибнуть umirati, umreti (navadno nenaravne smrti); propadati, propasti;
корабль погиб ladja se je potopila;
он погиб! izgubljen je!