Franja

múha (-e) f

1. zool. mosca (Musca domestica):
muhe brenčijo le mosche ronzano
muha piči, ugrizne, sesa hrano la mosca punge, succhia il cibo
odganjati muhe z roko cacciare le mosche con la mano
roji muh sciami di mosche
sredstvo proti muham moschicida
bila je taka tišina, da bi slišal muho leteti non si sentiva volare una mosca
množiti se kot muhe moltiplicarsi come le mosche
umirati kot muhe morire in massa
pijan kot muha ubriaco fradicio
siten kot muha noioso, fastidioso come la zanzara
muha cece tse-tse (Glossina palpalis)
čebelna muha pidocchio delle api (Braula caeca)
češnjeva muha mosca delle ciliege (Rhagoletis cerasi)
hlevska muha mosca del carbonchio (Stomoxys calcitrans)
konjska muha mosca cavallina, ippobosca (Hippobosca equina)
mesarska muha mosca carnaria (Sarcophaga carnaria)
podrepna muha tafano
španska muha cantaride (Lytta vescicatoria)
muhe kožuharice zool. ippoboscidi (sing. -e) (Hippoboscidae)

2. bot. (ostanek cveta) ricettacolo fiorale, talamo

3. voj. mira, mirino

4. pren. capriccio, grillo, ticchio; estro; fisima:
biti poln muh avere tanti grilli per la testa
imeti muhe essere d'umore capriccioso, fare le bizze
prepoditi komu muhe iz glave far passare i capricci a qcn.
pičila ga ja muha, da bi slikal gli è scattato il ticchio di dipingere

5. friz. mosca

6. od muh pren. (izraža majhno stopnjo pozitivne lastnosti)
cena avtomobila ni od muh il prezzo dell'auto è piuttosto alto
udarec ni bil od muh il colpo non è stato leggero
mož ni od muh il tipo non è da poco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti muha proti komu essere insignificante a paragone di, non poter reggere il paragone con
biti tam, kjer ni muh essere andato all'altro mondo
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
vzeti koga na muho prendere di mira qcn.
vrteti se kot muha v močniku cercare invano di disintricarsi
iti na nekaj kot muhe na med essere interessante, allettante
na to gredo ljudje kot muhe na med la cosa va a ruba
muha enodnevnica moda passeggera, effimera
modna muha capriccio della moda
rib. umetna muha mosca
PREGOVORI:
v sili še hudič muhe žre se necessario si fa di necessità virtù

nevoščljívost envidia f

iz nevoščljivosti de (ali por) envidia
umirati od nevoščljivosti morirse de invidia
žreti se od nevoščljivosti consumirse (fam recomerse) de envidia
prebledeti od nevoščljivosti palidecer de envidia
zbuditi nevoščljivost pri kom dar envidia a alg, excitar la envidia de alg

od prep.

1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
od vasi do vasi di paese in paese
vstati od mize alzarsi da tavola
gledati od blizu guardare da vicino
hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
prihajati od daleč venire di lontano

2. (za izražanje časovne meje) da; di:
poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1^o maggio 1992

3. (za izražanje začetne mere) da:
desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi

4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
šteti od ena do deset contare da uno a dieci

5. (za izražanje ločevanja) da:
ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile

6. (za izražanje izbora) di:
eden od dijakov uno degli studenti

7. (za izražanje vira) di, da:
pismo od strica lettera dello zio
kaj hočeš od mene che vuoi da me
star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro

8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
torbica je od sestre la borsetta è della sorella

9. (s primernikom) di, che:
ni slabši od drugih non è peggio degli altri

10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza

11. (za izražanje načina) a, di, con:
plačevati od kosa pagare al pezzo
sam od sebe narediti fare da solo, da se
živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio

12. (za izražanje visoke stopnje)
biti od sile lačen morire di fame
imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
od srca se nasmejati ridere di cuore
od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
pren. nisem od danes non sono nato ieri
od a do ž dalla a alla zeta
od časa do časa di tempo in tempo
od leta do leta di anno in anno, ogni anno
lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
obrniti jadro od vetra navigare controvento
od blizu da vicino, dappresso
od danes do jutri da oggi a domani
od glave do pete dalla testa ai piedi
od kraja da capo, daccapo
od spodaj navzgor di sottinsù
od strani dallato
od zunaj esteriormente, esternamente

ōlio m (pl. -li)

1. olje:
olio vegetale rastlinsko olje
olio vergine d'oliva naravno olivno olje
olio di fegato di merluzzo farm. ribje olje
olio lubrificante strojn. olje za mazanje
oli minerali kem. mineralna olja
olio di vetriolo pog. žveplena kislina
oli eterici, essenziali kem. eterična olja
olio di ricino farm. ricinusovo olje
olio da riscaldamento kurilno olje
calmo come l'olio pren. miren, mirno kot olje
chiaro come l'olio pren. jasen, očiten
gettare olio sulle fiamme pren. prilivati olje na ogenj
non metterci né sale né olio pren. ne vtikati se

2.
olio santo relig. sveto olje; (estrema unzione) sveto poslednje olje:
essere all'olio santo pren. umirati

3. kozmet.
olio di mandorla mandljevo olje
olio solare olje za sončenje

pada|ti¹ (-m) pasti

1. k tlom: fallen, ostro, hitro: stürzen, počasi, mehko: sinken (navzdol hinunterfallen, hinunterstürzen, niederstürzen, herabfallen, herabsinken, nazaj zurückfallen, zurückstürzen, zurücksinken …)

2. (spuščati se) teren: abfallen, absinken
strmo padati steil abfallen, schroff fallen, steil stürzen

3. tkanina: fallen

4. (izgubljati višino) letalo ipd.: an Höhe verlieren

5. (zniževati se) temperatura, termometer, tlak, barometer, cene: fallen, naglo: stürzen, figurativno purzeln (cene padajo Preise purzeln)
vrednost pada čemu (etwas) sinkt im Wert

6. figurativno na bojišču, žrtve, trdnjave, tabuji: fallen; od izčrpanosti: umfallen, (umirati) tot umfallen
figurativno glave padajo die Köpfe rollen

7. svetloba, pod kotom: fallen, einfallen; pogled, senca, sum, streli: fallen

8.
padati po kom: sich auf (jemanden) stürzen

9.
padati iz ene skrajnosti v drugo zwischen Extremen hin und her pendeln
| ➞ → pripasti, priti, spadati, sprejemati, upadati, zapadati

périr [perir] verbe intransitif poginiti, umreti; propasti; oveneti

périr carbonisé zgoreti
périr d'ennui (figuré) umirati od dolgega časa
périr à la guerre pasti, umreti v vojni
périr noyé utoniti
s'ennuyer à périr na smrt se dolgočasiti
périr de faim, de misère umreti od gladu, od bede
le navire a péri corps et biens ladja se je potopila z vsem, kar je bilo na njej
faire périr ubiti; uničiti

peur [pœr] féminin strah, bojazen (de pred); groza

de peur (que, de) da ne bi
elle n'ose pas sortir avec ce chapeau, de peur du ridicule ne upa si iti ven s tem klobukom iz strahu, da ne bi bila smešna
à faire peur strašen, grozen
peur bleue hud strah, groza
avoir peur bati se (de quelqu'un, quelque chose koga, česa)
j'ai peur pour lui bojim se zanj
être laid à faire peur biti zelo grd
faire peur à quelqu'un pognati komu strah v kosti
mourir de peur umirati, umreti od strahu
prendre peur ustrašiti se, zbati se
il en a été quitte pour la peur samo ustrašil se je, poceni je ušel nevarnosti

pied [pje] masculin noga (stopalo); stopica (stiha); čevelj (mera, okrog 32 cm); spodnji del; commerce baza, temelj; technique stojalo, podstavek; photographie stativ; familier teleban

à pied peš
pied à pied korak za korakom
au pied de la lettre dobesedno, po črki
au pied fevé na mestu, brez priprave
au petit pied v malem (merilu)
de pied ferme na mestu; trdno, vztrajno
de la tête aux pieds, des pieds à la tête, de pied en cap od nog do glave
(statue féminin) en pied (kip) v celi figuri
sur pied (spet) na nogah, pripravljen; agronomie nepožet, nepokošen; (les) neposekan; (živina) živ
sur le pied de guerre v vojnem stanju; figuré v sporu, v sovraštvu, skregan
sur la pointe du pied, des pieds na konicah prstov, po prstih
sur un pied d'égalité popolnoma enako, brez hierarhičnega razlikovanja
sur un grand pied na veliko, razkošno
pied d'alouette (botanique) ostrožnik
pied botanique, plat, à voûte affaissée kepasta noga (stopalo)
pieds de derrière, de devant zadnje, sprednje noge
pied du lit vznožje postelje
pieds nus, nu-pieds bos
bête comme ses pieds (familier) neumen ko noč
coup masculin de pied brca
gens masculin pluriel de pied pešci
valet masculin de pied služabnik velike (bogate) hiše, ki vodi povabljence v hišo
avoir bon pied biti dober pešec
avoir un pied dans la fosse, dans la tombe imeti eno nogo, biti z eno nogo že v grobu
avoir bon pied bon œil paziti, varovati se; biti zdrav ko riba
j'ai pieds et poings liés (figuré) imam zvezane noge in roke, sem brez moči
avoir toujours un pied en l'air biti vedno na nogah
en avoir son pied (populaire) biti sit; naveličan česa; ne hoteti večimeti opravka z
étre à pied d'œuvre biti pripravljen, biti pri delu
être sur un bon pied avec quelqu'un biti s kom v dobrih odnosih
faire le pied de grue dolgo čakati (na istem mestu)
cela lui fait les pieds to mu daje lekcijo
faire des pieds et des mains garati, zelo se truditi, napeti vse sile
fouler aux pieds (po)teptati z nogami
se lever du pied gauche vstati z levo nogo, biti slabe volje
lever le pied pobrisati jo, pobegniti (z ukradenim denarjem)
lâcher pied umakniti se
marcher sur les pieds de quelqu'un stopiti komu na nogo; figuré skušati koga spodriniti
mettre pied à terre izstopiti, sestopiti; razjahati
mettre les pieds dans le plat brezobzirno ravnati ali postopati; figuré ustreliti kozla
mettre à pied odpustiti (un ouvrier delavca)
mettre au pied du mur ugnati koga (v kozji rog)
mettre sur pied postaviti (na noge); izpeljati, izvesti; organizirati
mettre quelqu'un sur un bon pied komu priskrbeti velike ugodnosti, naučiti koga lepih manir
perdre pied izgubiti tla pod nogami (v vodi)
ne pouvoir remuer ni pied ni patte nobenega koraka ne moči večnapraviti
prendre pied ustaliti se, figuré usidrati se
prendre quelqu'un au pied levé koga ravno še ujeti, naleteti; zahtevati od koga takojšnjo odločitev
remettre quelqu'un sur ses pieds komu spet na noge pomagati
remettre sur pied spet na noge spraviti (bolnika)
(re)tomber sur ses pieds (vedno) na noge pasti (tudi figuré)
ne savoir sur quel pied danser ne vedeti, kaj bi naredili
sécher sur pied umirati od dolgega časa
souhaiter d'être à cent pieds sous terre (od sramu) se hoteti vdreti (v zemljo)
se tirer des pieds (familier) izmuzniti se (od dela)

práštati prâštām
I.
1. oproščati, odpuščati: društvo ne prašta lako nepažnju prema sebi
2. biti ravnodušen do česa: gdje našao slasti, tu joj nije praštao
II. praštati se poslavljati se s kom, od koga: praštati se s kim; kad se praštao s nama, plakao je; praštati se sa životom poslavljati se od življenja, umirati, biti na smrtni postelji

raccomandare

A) v. tr. (pres. raccomando)

1. priporočiti, priporočati:
raccomandare l'anima a Dio pren. umirati, biti na smrtni postelji

2. pritrditi (na), privezati, privezovati

3. priporočiti, priporočati; zabičati (tudi absol.):
non parlare, mi raccomando! nobenega govorjenja, lepo prosim!

B) ➞ raccomandarsi v. rifl. (pres. mi raccomando) priporočiti, priporočati se; rotiti:
raccomandarsi alle proprie gambe popihati jo
raccomandarsi da sé ne potrebovati priporočil
raccomandarsi al buon senso računati na trezno presojo

red-dō -ere -didī -ditum (sinkop. iz *re-d(i)-dō; obl. *didō je star. reduplicirana obl. glag. dō; prim. skr. dá-dā-ti, gr. δί-δω-μι)

I. (re = nazaj)

1. nazaj da(ja)ti, vrniti (vračati), povrniti (povračati, povračevati) (naspr. dare, accipere, adimere, committere): omne argentum Pl., meum mihi reddere Ter., quae utenda acceperis, … iubet reddere Hesiodus Ci., obsides, HS LX Domitio, captivos C., alicui amissa L., redde hostem O. privedi zopet sem; pren.: ut te (sc. medicus) … reddet caris propinquis H., lux reddita menti V., patriis aris redditu V., urbem senatui ac populo Romano, templa diis reddita (sc. esse) T.; z abstr. obj.: L., V., Suet. idr., libertatem Syracusanis reddere (naspr. adimere) N., otium totā Sicilia N., salutem N. podariti življenje in svobodo, quibus (sc. Bellovacis) ille pro meritis civitatem eius immunem esse iusserat, iura legesque reddiderat C. vrniti (pustiti) sodstvo in ustavo, senatus Thermitanis urbem, agros, leges reddidit Ci. je vrnil, je pustil.

2. refl. kreniti nazaj, napotiti se nazaj, (po)vrniti ((po)vračati) se k čemu, h komu: se reddere convivio L., lux terris se reddit V.; se alicui reddere zopet se pridružiti komu, npr. maioribus Plin. iun. vrniti se k prednikom, pridružiti se prednikom = umreti, Teucrûm se iterum in arma V. znova se postaviti nasproti (po robu), ima petunt, hinc se reddunt V. prihajajo zopet na vrh, zopet se pomaljajo; tudi med.: nec post oculis est reddita nostris V. se ni več prikazala, sic modo conbibitur, tecto modo gurgite lapsus redditur Argolicis ingens Erasinus in arvis O. se znova prikaže.

3.
a) vrniti, zopet od sebe da(ja)ti kaj, znebi(va)ti se česa: aspera arteria excipit animam eandemque reddit Ci., follibus auras accipere et reddere V., qui clam latuit reddente obscena puella O. iztrebiti se. occ. α) (o samicah) roditi, povreči, storiti: vivum onus reddere O., catulum partu O. β) (o zemljišču) da(ja)ti, prinesti (prinašati), roditi (rojevati), obroditi: Plin., Col. idr., fructum reddere Ter., Varr., reddit tellus Cererem H., sata cum multo faenore reddita O. ki so obrodile … γ) (o drugih stvareh, poseb. o življenju, sapi, glasu, šumu idr.): vitam Lucr., Sil. izdahniti, izdihavati, umreti (umirati) = animas reddere V. ali animam vacuas in auras reddere O. = spiritum L. ali ultimum spiritum Vell., toda animam reddere Ci., Plin. dihati; ianua stridorem reddit O. škripljejo, škripajo; cithara reddit sonum H. poje, daje zvok, vocem V., H. ali murmura O. oglasiti (oglašati) se, sanguinem Plin. (iz)bruhati, (iz)bljuvati, urinam Cels. puščati vodo, komu uhajati voda, crepitum (sc. ventris) Plin. (o oslu) spuščati vetrove, prdeti.
b) metaf. kaj slišanega ali naučenega na pamet povedati (govoriti), praviti, pripovedovati, govoriti, izjaviti (izjavljati), poda(ja)ti, (z)recitirati: puer reddit dictata magistro H., ego reddidi carmen Horati H., nomina audita reddere Q., modos voce H. peti, popevati, H., verba male O. slabo izgovarjati, insigne uxoris exemplum suo loco reddemus T.

4. s predik. acc. sprva = v prejšnji položaj (stan) da(ja)ti, postaviti (postavljati), narediti (delati) kaj kakšno: mare tutum reddidit N. morju je vrnil prejšnjo (nekdanjo) varnost, morje je zopet zavaroval, morje je spet naredil varno, loca tuta ab hostibus reddere C. zavarovati pred sovražniki (= narediti varne, kakor so bili poprej); potem v kak položaj (stan) nasploh (zlasti kak prejšnjemu nasprotni položaj (stan)) postaviti (postavljati), narediti (delati), napraviti koga za kaj, storiti koga kaj, za kaj: plures opera forensi suos reddiderat N. si je bil pridobil mnoge prijatelje, si je pridobil prijateljstvo mnogih, je pridobil na svojo stran mnoge, eum absens hostem reddidit Romanis N., homines ex feris mites reddere C., acrem (razkačenega) placidum reddere Ci. pomiriti, viscera saxea O., segetes laetas Col., formosum adulescentem exsectis virilibus semivirum (skopljenca) Lact.; redko v pass. z dvojnim nom.: Iust., Fl., Cels., Eutr., obscura moto reddita forma lacu est O. —

II. (re = za kaj, namesto česa, zopet)

1. (po)vrniti, plačati, poplačati (poplačevati) (naspr. dare, sumere, accipere): alias tegulas (za počene, strte druge vstaviti) Pl., oscula O., alicui operam Pl., beneficium Ci., Ter., Sen. ph., cladem L., vitam pro vita C., gratiam S., Cu., Col. dejansko se zahvaliti, vrniti (vračati) uslugo, izkazati (izkazovati) zahvalo.

2. (za zahvalo, v zahvalo) podariti (podarjati), darovati, izkazati (izkazovati): honorem alieni reddere L., O., honorem pro meritis Ci., suum sibi Pl., statuam pro vita C.; poseb. o zahvalnih daritvah: Tib., Suet. idr., Romae dierum XX supplicatio redditur C., lancibus reddimus exta V., super caespitem exta reddere T. preko ruše položivši žrtvovati = na ruši žrtvovati, reddite liba deae O. žrtvovati.

3. (dolg) vrniti (vračati), povrniti (povračati), poravna(va)ti, (po)plačati, dati, (obljubo) izpolniti (izpolnjevati), (kazen) (u)trpeti: non reddidit caprum, quem merui V. ni dal, lacrimas, quas debeo Ci., praemia debita V., pro vita vitam reddere C., reddi viro promissa iubebat V., sollemnia vota reddemus nymphis V., impietatis poenas reddat S., morbo naturae debitum reddere N. = umreti, mortem debitam pro patria Ci. smrt storiti, umreti, preminiti, pro aliquo O. ali lucem O., H. življenje (luč življenja) dati.

4. (na pravem mestu) da(ja)ti, odda(ja)ti, dostaviti (dostavljati), izročiti (izročati), vročiti (vročati), preda(ja)ti: litteras regi N., ensem ereptum Turno V., rationem alicuius rei Ci. račun (odgovor) dati o čem, sua nomina O. dati pravo ime, imenovati s pravim imenom; occ. dovoliti (dovoljevati), pripustiti (pripuščati), dopustiti (dopuščati): superstitio (obvezujoča prisega) reddita divis V., conubia L., responsa V.

5. iz raznih rekel (npr. audire et reddere (prim. I. 3) voces O. (= „vračati glasove“ =) oglasiti (oglašati) se v odgovor, odzvati (odzivati) se (prim.: mugire boves … reddidit una boum vocem vastoque sub antro mugiit V.) ali atque huic responsum paucis ita reddidit heros V. je dal odgovor, je odgovoril) se je razvil pomen odgovoriti (odgovarjati), odvrniti: (sc. Echo) reddit verba novissima O. se oglaša, ponavlja, odmeva, redde, quae restant Ci. povej, talia reddit O., V. odgovori, odvrne, nullam vocem ad minas reddere Cu., mutua dicta reddere O. pogovarjati se, verba tot reddere O. le toliko odvrniti. Ker pa je vsak pravni odlok odgovor na kako vprašanje, tudi occ. kot jur. t.t.
a) ius (alicui) reddere pravno odločiti (odločevati), (raz)soditi, presoditi (presojati) razsoditi (razsojati), deliti pravico: C., L., T., Suet.; pl. iura reddere L. suo regia iura Quiriti reddere (o Romulu) O., iura adversus paganos ali per pagos vicosque reddere T., leo inter feras iura reddebat Ph.
b) iudicium reddere sodno preiskavo dovoliti, pričeti, sprožiti, sodno preiskati (preiskovati, preiskavati): Corn., in aliquem C. zoper koga, iudicium redditur, an reus causa sit mortis Q., reddere iudicium maiestatis T. zaradi veleizdaje.

6. posnemati (posnemovati), obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati), upodobiti (upodabljati): Lucr., Lucan., Mart., Sil., Stat. idr., qui te nomine reddet Silvius Aeneas V. ki bo istega imena, paternam elegantiam reddere Q., (sc. matrem) reddere ac referre Plin. iun., veteres (sc. auctores) Plin. iun., psittacus verba bene reddit O., omnia pictor reddiderat Petr.; occ. (iz jezika v jezik) prestaviti (prestavljati), prevesti (prevajati), preložiti (prelagati), razkladati, (raz)tolmačiti, razložiti (razlagati): verbo verbum H., quae legeram Graece, Latine reddidi Ci., verba Latine reddere O.

Opomba: Tudi redo pisano: Luc.; star. fut.: reddibo Pl.

rēggere^*

A) v. tr. (pres. rēggo)

1. držati:
reggere l'anima, il fiato coi denti pren. umirati, biti na koncu moči
reggersi la pancia dal gran ridere pren. pokati od smeha
reggere il sacco a qcn. pren. komu držati vrečo

2. držati; prenesti, prenašati (tudi pren.):
reggere l'acqua biti neprepusten za vodo
reggere la celia smejati se šali (na svoj račun)
reggere il vino prenesti vino, ne se opiti

3. jezik vezati se (s, z)

4. voditi, upravljati

B) v. intr.

1. prenesti, prenašati; vzdržati (tudi pren.):
non reggere alla fatica ne zdržati napora
reggere al confronto vzdržati primerjavo:
l'animo non mi regge di... ne upam si

2. trajati, vzdržati

3. biti dosleden, logičen; držati:
una tesi che non regge trditev, ki ne drži

C) ➞ rēggersi v. rifl. (pres. mi rēggo)

1. stati, držati se (pokonci, v ravnotežju):
non mi reggo in piedi per la stanchezza ne morem stati od utrujenosti
reggiti forte! drži se dobro! (tudi pren.)

2. pren. obvladati se

rire*² [rir] verbe intransitif smejati se; biti vesel; rogati se, norčevati se (de quelqu'un iz koga); požvižgati se (de quelque chose na kaj)

se rire šaliti se; ne resno vzeti (de quelque chose kaj)
pour rire za šalo, v šali
rire du bout des dents, des lèvres, rire jaune prisiljeno se smejati
rire sous cape, dans sa barbe v pest se smejati
tout rit à nos désirs vse gre po naši želji
rire aux éclats, à gorge déployée krohotati se
rire aux dépens de quelqu'un smejati se na račun kake osebe
rire aux anges smejati se v sanjah (o otroku)
j'ai failli mourir de rire skoraj umrl sem od smeha
rire aux larmes do solz se smejati
faire rire quelqu'un spraviti koga v smeh
rire au nez de quelqu'un smejati se komu v obraz
il n'y a pas là de quoi rire to ni prav nič smešno
mourir de rire umirati, pokati od smeha
rire comme un bossu, comme une baleine, comme un fou krohotati se
prêter à rire izzivati smeh, da(ja)ti povod za smeh
pouffer, se pâmer de rire pokati od smeha
se tordre de rire zvijati se od smeha
rire sans sujet, hors de propos, pour un rien, à tout bout de champ brez razloga, neumestno, za prazen nič, pri vsaki priložnosti se smejati
avoir toujours le mot pour rire vedno imeti smešno, zabavno opazko; biti duhovit
(populaire) c'est pour de rire to je zelo smešno
il se rit de vos menaces on se roga, smeji vašim grožnjam, se požvižga na vaše grožnje
il rit de toutes les remontrances qu'on lui fait on se požvižga na vse opomine, vsa svarila
histoire de rire za šalo
tel qui rit vendredi, dimanche pleurera (proverbe) kdor se na petek smeje, bo v nedeljo jokal
rira bien qui rira le dernier (proverbe) kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje

rīsus -ūs, m (rīdēre) smejanje, smeh, krohot: Iust., Petr., Q., Ap. idr., quae iacta initio risum pugnantibus concitarunt N., risus omnium cum hilaritate coortus est N. vsi so bruhnili (lopnili) v smeh, risus hominum de re Ci., aliquid in risum vertere H. obrniti (obračati) na smešno stran, risui sorori fuit L. sestra se ji je smejala, risu corruere Ci. „pokati“, „umirati“ od smeha, risus captare Ci., H. vzbuditi, izkušati, risus edere Ci., risum movere, commovere Ci., risum concitare Ci., risus facere Caelius ap. Ci. ep., risum praebere Iust., risu dissilire Sen. ph., risu rumpi Afr. fr., risu dirumpi Ap.; occ. posmèh (posméh), posmehovanje, zasmèh (zasméh), zasmehovanje, roganje, poròg (poróga): dare risus alicui H. biti komu v posmeh (zasmeh), dare risus iocosque H., per iocum deos irridens … Qui risus … Ci.

2. meton. predmet zasmeha (posmeha): o magnus posthac inimicis risus H., deus omnibus risus erat O. vsi so se mu smejali.

3. pooseb. Rīsus -ūs, m Rízus = Smeh, kot tesal(ij)ski bog: Ap.

secar [c/qu] iz-, o-, po-sušiti

secar al sol posušiti na soncu
horno de secar sušilna peč
poner a secar, dejar secar (o)sušiti
secarse iz-, o-, po-sušiti se; oveneti; (s)hujšati, giniti
secarse la boca usta si obrisati
secarse de sed umirati od žeje

sed ženski spol žeja; pohlep, vroče poželenje

sed ardiente žgoča žeja
sed de gloria slavohlepnost
sed de venganza maščevalnost
apagar (ali matar) la sed žejo utešiti, odžejati se
arder de sed umirati od žeje
eso excita (ali da, hace) sed to dela žejo
morirse de sed umirati od žeje
tener sed žejen biti

sete f

1. žeja:
aver sete biti žejen
bruciare, morire di sete umirati od žeje
spegnere, togliere la sete pogasiti žejo

2. ekst. suša

3. pren. žeja; poželenje; pohlep, sla:
sete di potere sla po oblasti

smeh [é] moški spol (-a …) das Gelächter, das Lachen; figurativno die Heiterkeit; (otroški Kinderlachen, porogljiv Hohngelächter, prisilni medicina Zwangslachen)
krčevit smeh der Lachkrampf
gubice od smeha Lachfältchen množina
nagnjenje do smeha die Lachlust
napad smeha der Lachanfall, der Lachkrampf
salva smeha die Lachsalve
bruhniti v smeh herausprusten, losplatzen, herausplatzen, in Lachen ausbrechen
iti na smeh komu einen Lachreiz verspüren (er verspürt …)
Xa je minil smeh X ist der Spaß vergangen
zbujati splošen smeh ein Heiterkeitserfolg sein, ein Lacherfolg sein
človek bi se valjal od smeha es ist zum Kugeln
ni mi do smeha mir ist nicht zum Lachen zumute
od smeha vor Lachen
odvaditi se smeha das Lachen verlernen
pokati od smeha vor Lachen platzen, sich scheckig lachen
umirati od smeha sich krank/schief lachen, sich [halbtot] halb tot lachen
valjati se od smeha sich kringeln/kugeln vor Lachen
zvijati se od smeha sich vor Lachen biegen, sich den Bauch halten vor Lachen

sméh laughter; laugh

salve sméha fits pl of laughter
prisiljen sméh strained laugh, forced laugh
homerski sméh Homeric laughter
hrupen sméh horselaugh, guffaw
sredi sméha amid laughter
ni mi do sméha I don't feel like laughing
sméh ga bo (že) minil he will laugh on the wrong side of his mouth
bušiti, bruhniti v sméh to burst out laughing
prasniti v sméh to break into a laugh
sméh me je posilil I was overcome by (a fit of) laughter
spraviti koga v sméh to make someone laugh
s sméhom izraziti prezir to laugh one's contempt
s sméhom se zahvaliti to laugh one's thanks
pokati od sméha to split one's sides laughing (ali with laughter), to be convulsed with laughter
skoraj počiti od sméha to laugh fit to burst, to be in stitches
spraviti družbo v sméh to set the company laughing
tuliti od sméha to roar with laughter
umirati, zvijati se od sméha to laugh one's head off
to ni za sméh this is no laughing matter
povzročiti (splošen) sméh to raise a laugh
v sméh me spravljaš you amuse me

soif [swaf] féminin žeja; figuré poželenje, pohlep (de po)

jusqu'à plus soif (figuré) do sitega, do sitosti
soif brûlante žgoča žeja
soif de l'argent, des honneurs, du pouvoir pohlep po denarju, po časteh, po oblasti
soif de la gloire slavohlepnost, slavohlepje
soif du sang krvoločnost
avoir soif biti žejen
avoir soif de (figuré) žejati (po), biti žejen (česa), koprneti po
avoir soif de vengeance hlepeti po maščevanju
apaiser, étancher sa soif pogasiti si žejo
boire à sa soif odžejati se; piti, kolikor želimo
boire jusqu'à plus soif čezmerno piti
demeurer, rester sur sa soif ne se odžejati, figuré še si česa želeti, ne biti zadovoljén
donner soif užejati
mourir de soif umirati, umreti od žeje
souffrir de la soif trpeti žejo