Franja

Zadetki iskanja

  • narrativa ženski spol pripoved; umetnost pripovedovanja
  • notārius 3 (nota) k pisanju, k hitropisju sodeč, hitropisen, tahigrafski: ars Fulg. Od tod subst.

    1. notāria -ae, f
    a) (sc. ars) hitropisna umetnost, hitropis, brzopis, tahigrafija: Fulg.
    b) pis(me)no naznanilo: Aug.

    2. notārius -iī, m
    a) hitropisec, stenograf: Q., Mart., Plin. iun., Lamp.
    b) sploh pisar, tajnik: Vop., Amm., Cod. Th.
  • nummulārius 3 (nummulus) k menjavi denarja sodeč, za menjavo denarja, menjalen: mensa Dig. Od tod subst.

    1. nummārius -iī, m
    a) denarni, menični mešetar: Mart., Suet., Paul. (Dig.), Ulp. (Dig.), Ambr., Vulg.
    b) novčni nadzornik, denarni kontrolor, tj. uradnik, ki je preizkušal srebro, preden se je kovalo: Petr.

    2. nummulāria -ae, f (sc. ars) novčna, denarna umetnost: Isid.
  • Objektkunst, die, objektna umetnost
  • one-upmanship [wʌnʌ́pmənšip] samostalnik
    šaljivo umetnost biti vedno v majhni prednosti
  • oppūgnātiō -ōnis, f (oppūgnāre)

    1. kot voj. t.t. naskok, naskakovanje, naval (na mesto idr.), napad, obleganje z naskokom (naskakovanjem): o. oppidi, oppidorum, castrorum C., oppidum obsidione (z obkolitvijo) et oppugnationibus (z naskakovanjem) premere C., o. maritima L. z morske strani, z morja, terra marique oppugnationem instruere L. pripravljati naskok s kopnega in z morja, continua, non nocte, non terra remissa L., relinquere (opustiti) oppugnationem T., oppugnationem ostendere L. navidezno naskočiti.

    2. metaf. napad(anje) (z besedami, npr. pred sodiščem, v političnem življenju in drugod), obtožba, obdolžitev, nasprotovanje, opozicija, ugovor, ugovarjanje: inimicorum Ci., oppugnationem inferre, propulsare Ci., etenim εἰλικρινὲς iudicium sine oppugnatione (ne da bi bil kdo ugovarjal, nasprotoval), sine gratiā nostrā erat Ci. occ.
    a) način obleganja (naskakovanja): Belgarum o. haec est C., de oppidorum oppugnationibus Ci. (De orat. 1, 210), machinamenta et astus oppugnationum T.
    b) umetnost obleganja, oblegovalna umetnost: oppugnationis scientia C.
  • orchestic [ɔ:késtik]

    1. pridevnik
    plesen

    2. samostalnik
    plesna umetnost
  • palaestricus 3, adv. (palaestra) borilski, rokoborski, telovaden, telovadniški: exercitus Pl., motus Ci. gibi, palaestrice spatiari in xysto Ci., doctor, magister Q., facies suci palaestrici plena Ap., ephebus Prud.; iron.: praetor palaestricus Ci. (o Veru) borilnici naklonjen; subst.

    1. palaestrica -ae, f (sc. ars) rokoborska umetnost, rokoborba: Q.

    2. palaestricus -ī, m (sc. doctor) učitelj borilcev (rokoborcev): palaestricis vacare Q.

    Opomba: Adv. palaestricōs (gr. παλαιστρικῶς) kakor v borilnici (telovadnici): Afr. fr. (?).
  • palcoscēnico m (pl. -ci) gled.

    1. oder

    2. ekst. gledališče, teater, gledališka umetnost:
    darsi al palcoscenico posvetiti se gledališču
  • parole [parɔl] féminin beseda; govor; glas, ton; izrek; govorniška umetnost; pluriel prazne besede

    sur parole na (častno) besedo
    parole en l'air tjavdan rečena beseda
    d'honneur častna beseda
    parole d'honneur! ma parole d'honneur! moja častna beseda! prisegam!
    parole facile spretnost v govorjenju
    paroles magiques magične formule
    belles paroles lepe besede, prazne fraze ali obljube
    de grosses paroles surove besede, grobosti
    bonnes (mauvaises) paroles (ne)prijazne besede
    homme masculin de parole mož beseda
    histoire féminin sans paroles zgodba brez besed
    adresser la parole à quelqu'un nagovoriti koga
    vous avez ma parole dajem vam svojo častno besedo
    avoir la parole (parlement) imeti, dobiti besedo
    avoir la parole facile z lahkoto se izražati
    n'avoir qu'une parole ostati pri svoji besedi
    il n'a aucune parole on ni mož beseda, nanj se ni zanesti
    avoir deux paroles biti nezanesljiv
    avoir la parole haute imeti prvo besedo
    couper la parole à quelqu'un prekiniti koga v govoru
    ne pas être court de paroles ne biti v zadregi za besede
    dégager sa parole vzeti svojo besedo nazaj
    dégager quelqu'un de sa parole odvezati koga od njegove besede
    demander la parole (parlement) prositi za besedo
    donner la parole à quelqu'un dati komu besedo
    fausser sa parole prelomiti svojo besedo
    manquer à sa parole ne držati svoje besede
    passer la parole à quelqu'un povabiti koga, da govori
    payer de paroles z besedami odpraviti, pitati; verbe intransitif širokoustiti se
    se payer de paroles zadovoljiti se z besedami; slepo vse verjeti
    perdre la parole izgubiti govor, onemeti
    porter la parole imeti prvo besedo
    prendre la parole začeti govoriti
    rendre sa parole à quelqu'un odvezati koga od njegove besede
    rentrer les paroles dans le corps, la gorge, le ventre vzeti nazaj, preklicati, kar smo rekli
    reprendre, retirer sa parole preklicati svojo besedo; preklicati, kar smo rekli
    retirer la parole à quelqu'un (parlement) odvzeti komu besedo
    tenir sa parole držati (svojo) besedo
    la parole est à M. X., à vous besedo ima g. X., imate Vi
    sa parole vaut de l'or nanj se lahko zanesete
    la parole est d'argent, le silence est d'or govoriti je srebro, molčati pa zlato
  • pencil1 [pensl] samostalnik
    svinčnik, črtnik, črtalo; snop žarkov
    arhaično čopič
    figurativno risarska umetnost

    in pencil s svinčnikom (napisano, narisano)
    geometrija pencil of lines snop črt; črte, ki gredo skozi eno točko
    fizika pencil of light snop žarkov, ki gredo skozi eno točko
  • philotechnus 3 (gr. φιλότεχνος) umetnost(i) ljubeč, umetniški: res Vitr.
  • phlebotomicē -ēs, f (gr. φλεβοτομική) umetnost puščanja krvi: Cael.
  • pjeváštvo s (ijek.), peváštvo s (ek.) pevska umetnost
  • plástica ženski spol upodabljajoča umetnost
  • poēsis -is, acc. -in, f (izpos. ποίησις)

    1. pesništvo, pesniška umetnost, poezija: nam et poesis ab Homero et Vergilio tantum fastigium accepit Q.

    2. meton. pesem, pesništvo, vezana beseda, poezija (naspr. oratio): qua propter dico: nemo qui culpat Homerum, perpetuo culpat, neque quod dixi ante poesin: versum unum culpat, verbum, entymema, locum [unum] Luc. fr., illa poesis opus totum, (tota [que] Ilias una est, una ut ϑέσις annales Enni) atque opus unum est Luc. fr., utrique testis poesis, quod et Victoria et Venus dicitur caeligena Varr., demitis acris pectore curas cantu castaque poesi Varr. fr., poesis est perpetuum argumentum ex rythmis, ut Ilias Homeri et Annalis Enni Varr. fr., quamvis claris sit coloribus picta vel poesis vel oratio Ci., Anacreontis tota p. est amatoria Ci., ut pictura p. erit H., et re vera non poterat non in aliquibus minor videri, qui per omnem poesin suam hoc uno est praecipue usus archetypo Macr., Homerus omnem poesin suam ita sententiis farsit ut singula eius ἀποφϑέγματα vice proverbiorum in omnium ore fungantur Macr.

    Opomba: Prud. meri: pŏĕsis.
  • poēticus 3, adv. (izpos. ποιητικός) pesniški, poetski: Plin. iun., H. idr., ars Ca., Q., verbum Varr., Ci., poeticae verborum origines Varr., facultas Ci., fabulae L., dii Ci. bogovi, ki si jih izmišljujejo pesniki, bogovi, ki so plod pesniške domišljije, oratio (naspr. oratio soluta) Varr. vezana beseda, poeticis numeris Col., licentia Q., Lact., iocus Val. Max., color Lact., laurus Symm., sententia Aug., Musae Boet.; adv.: ut poëtice loquar Ci., descriptiones locorum non historice tantum sed prope poetice prosequi (obravnavati, opis(ov)ati, obdel(ov)ati) Plin. iun., cur enim non ego quoque poetice vel oratorie cum poeta (sc. loquar) Plin. iun., quod sit a simplici atque in promptu posito modo poetice vel oratorie mutatum Q., saepius poetice quam humane locutus est Petr., poeta maximus in hoc solo non poetice sed aniliter desipuit Lact., sapientia poetice figurata Lact.; subst.

    1. poēticē -ēs, f (tuj., sc. τέχνη): Varr., poëticen attigit N., numquam a poetice alienus fui Plin. iun. ali poētica -ae, f (izpos., sc. ars) pesniška umetnost, pesništvo, poezija: Tert., o praeclaram emendatricem vitae poeticam! Ci., poeticae versus inventus est terminatione aurium Ci., poëticam serius accepimus Ci., ad poeticam pronus carmina … libenter composuit Suet., priscae poeticae divinus auctor Ap.

    2. poēticum -ī, n nekaj pesniškega, nekaj lastnega pesništvu, pesniškost: atqui Cicero optime vidit ac testatur frequenter, se quod numerosum sit quaerere, ut magis non ἄρρυϑμον, quod esset inscitum atque agreste, quam ἔνρυϑμον, quod poeticum est, esse compositionem velit Q.; pl. poētica -ōrum, n pesniški izrazi, pesniški umotvori, pesniška dela, pesmotvori, verzi, pesništvo, poezija: Q., Sen. ph. idr.
  • quinientista nanašajočse na umetnost, literaturo itd. 16. stoletja
  • r(h)abdomancie [rabdɔmɑ̃si] féminin umetnost odkrivanje vode, zakladov s pomočjo bajalice
  • roman, e [rɔmɑ̃, an] adjectif romanski; masculin (= style masculin, art masculin roman) romanski slog, romanska umetnost

    langué féminin romane romanski jezik
    église féminin romane romanska cerkev