Franja

bȁba ž
1. baba, starka, stara ženica: u povorci sami starci, a oko njih djeca, žene i -e
2. babica, stara mati: rođak po -i
3. tašča
4. šalj. žena, soproga
5. dojilja: tebe je baba dojila
6. ekspr. baba, ženska
7. ekspr. strahopetec, mevža, šleva
8. dati -u za nevjestu komu kaj podtakniti; zadušna baba človek preveč dobrega srca; muška baba star samec; vrag mu -i naj gre k vragu; za čije -e zdravlje zakaj, komu na ljubo; trla baba lan da joj prođe dan ukvarjati se s čim brezsmiselnim, nekoristnim; što je -i milo, to se -i snilo; prevesti -u metati žabico

bar¹ [ba:] samostalnik
palica, drog, bradeljnica
glasba črta taktnica; proga, kos npr. mila; tablica (čokolade); zapah; pregraja
figurativno ovira; posebni oddelek, pult; sipina
figurativno sodišče; odvetništvo, advokatura
pravno priziv, tožba; dvorana; točilnica, gostilna
zoologija grba

to be called to the bar postati odvetnik
to call to the bar poklicati na sodišče
behind bolt and bar za rešetkami
God's bar poslednja sodba
to practise at the bar ukvarjati se z odvetništvom, biti odvetnik
prisoner of the bar obtoženec
sand bar sipina
to study for the bar študirati pravo
bar sinister prečka v grbu kot znak nezakonskega rojstva plemiča
to play a few bars zaigrati nekaj taktov
horizontal bar drog (telovadno orodje)
parallel bars bradlja

befassen: sich mit etwas ukvarjati se z; (sorgen für) skrbeti za; ein Gericht, Amt, einen Beamten befassen mit zaposlovati, zaposliti z

beschäftigen zaposlovati, zaposliti (sich se), (zur Arbeit gehen) biti zaposlen; sich beschäftigen mit einem Gedanken, Problem, Fach, den Kindern: ukvarjati se z

be up neprehodni glagol
biti pokonci, vsta(ja)ti; jeziti se

be up against nameravati
be up and down biti bolehen
be up to biti enak, primeren; nameravati; ukvarjati se s čim

bodybuilding samostalnik
(šport) ▸ body building, testépítésSopomenke: atletska gimnastika

botanika samostalnik
(veda) ▸ botanika, növénytanPoleg tega je pokazala veliko zanimanje tudi za botaniko. ▸ Emellett komoly érdeklődést mutatott a botanika iránt is.
Potem je začel s študijem kemije pri Adolfu von Baeyerju in botanike pri Carlu Nägeliju na Inštitutu za botaniko v Münchnu. ▸ Ezután a müncheni Botanikai Intézetben Adolf von Baeyernél kezdte meg kémiai, Carl Nägelinél pedig botanikai tanulmányait.
Povezane iztočnice: aplikativna botanika

boxe tujka franc. f invar. šport boks:
tirare di boxe boksati, ukvarjati se z boksom
possedere un buona boxe imeti dobro boksarsko tehniko

brāchium, bolje bracchium, -iī, n (iz gr. βραχίων)

1. podlaket, roka (od komolca do prstov): Lucr., Cels., Cu., subiecta lacertis bracchia sunt O., nudae brachia ac lacertos T.

2. sinekdoha cela roka (od rame do prstov), rame -na/-éna: Varr., Cu., T. idr., diu iactato brachio scutum manu emittere C., bracchium frangere Ci., Cels., illi inter sese magnā vi bracchia tollunt V., collo dare bracchia circum V. ali circumdare (implicare, inicere) bracchia collo O. ali brachia cervici dare H. obje(ma)ti; o gibanju rok po taktu pri plesu: bracchiaque in numerum iactare et cetera membra Lucr., numeris bracchia mota suis, numerosa bracchia ducere O., molli deducere brachia gestu Pr. ali motu Stat.; pren.: illud levi bracchio agere Ci. ep. ne ukvarjati se kaj dosti s tem, molli bracchio obiurgare aliquem Ci. ep. rahlo dregniti koga (da bi ga posvaril), praebere sceleri bracchia O. pomagati pri..., bracchia longo margine terrarum porrexerat Amphitrite O. je bila oklenila, derigere bracchia contra torrentem Iuv. proti toku plavati = upirati se višji oblasti.

3. pren. (o ročastih stvareh)
a) živalske klešče, ščipalke: Plin.; tudi o ozvezdjih Raku in Škorpijonu: cancri bracchia ali bracchia cancri O., (gradieris per) ora leonis saevaque circuitu curvantem bracchia longo scorpion atque aliter curvantem bracchia cancrum O., locus, in geminos ubi bracchia concavat arcūs scorpios O., ipse tibi iam bracchia contraxit ardens scorpios V.
b) α) slonje stegno ali bedro: elephanto... pugno praefregisti bracchium Pl.; pren.: duo terrae eius velut brachia excurrunt Cu. β) levja golen: leoni in feminum et bracchiorum ossibus paucis exigua admodum (medulla est) Plin.
c) v pl. veje, vejice, vejevje: Cat., Plin., Val. Fl., ramos (vejevje) annosaque bracchia (veje) pandit ulmus V., spatiantia passim bracchia compescit O.; poseb. odrastki, mladike (na trti): Col., hoc vitem... sub brachia unguito Ca., tum bracchia tonde V.
č) gorski grebeni: Cu., ubi brachia emittit... Sarpedon Plin.
d) morski rokavi: O.
e) pri oblegovalnih delih in braniščih zidano krilo, pobočni nasip, vezna črta: Auct. b. Afr., Auct. b. Alx., Auct. b. Hisp., Pr., Lucan. idr., muro bracchium iniungere C., L., bracchio obiecto flumine eos excludit L.; poseb. pri pristaniščih pobočni morski nasip: bracchiis duobus Piraeum Athenis iungit L.
f) konca, okrajka loka: bracchia (arcūs) ducens V.
g) jadrnice: Stat., iubet... intendi bracchia velis V.
h) pri balistah in katapultih ročice, kraki: Vitr.; kraka pri šestilu: ex uno duo ferrea bracchia modo vinxit O.

busy² [bízi] pridevnik (busily prislov)
delaven, marljiv, priden; zaposlen; vihrav, nemiren, živahen; aktiven; vsiljiv, radoveden

to get busy lotiti se dela
to be busy in (ali at, with) ukvarjati se s čim

chiffon [šifɔ̃] masculin krpa, cunja; (= chiffon de papier) kos umazanega in zmečkanega papirja; (péjoratif)

chiffon de papier (figuré) pogodba brez vrednosti, krpa papirja
chiffon à poussière krpa za brisanje prahu
parler chiffons, s'occuper de chiffons (familier) govoriti o modi, ukvarjati se z modo, z ženskimi oblekami

commerce [kɔmɛrs] masculin trgovina (tudi lokal), trgovanje; posel, kupčija; prodajalna; trgovski poklic ali stan; figuré promet; občevanje, spolno občevanje

commerce adultère (juridique) zakonolom, prešuštvo
commerce ambulant krošnjarjenje
commerce de change trgovina z menicami
commerce du change, des changes, des devises devizna trgovina
commerce de commission komisijska trgovina
commerce de contrebande, interlope tihotapstvo, črna trgovina
commerce de détail, petit commerce trgovina na drobno
commerce d'échange, de troc menjalna trgovina
commerce d'exportation, d'importation izvozna, uvozna trgovina
commerce extérieur, intérieur zunanja, notranja trgovina
commerce de gros, gros commerce, commerce en gros trgovina na debelo
commerce des idées izmenjavanje misli
commerce illicite črna trgovina, črna borza
commerce intermédiaire posredovalna trgovina
commerce international, mondial (universel), transitoire mednarodna, svetovna, tranzitna trgovina
commerce par substitution d'intermédiaires verižna trgovina
commerce de lettres dopisovanje
commerce maritime, d'outremer pomorska, čezmorska trgovina
chambre féminin de commerce trgovinska zbornica
code masculin de commerce trgovinski zakonik
école féminin de commerce trgovska šola
effets masculin pluriel de commerce vrednostni papirji
employé, e masculin, féminin de commerce trgovski(a) nameščenec, -nka
maison féminin de commerce tvrdka, trgovska hiša
marine féminin de commerce trgovska mornarica
navire masculin de commerce trgovska ladja
le petit commerce mala trgovina, mali trgovci
port masculin de commerce trgovsko pristanišče
société féminin de commerce trgovska družba
traité masculin de commerce trgovinska pogodba
tribunal masculin de commerce trgovinsko sodišče
voyageur masculin de commerce trgovski potnik
de commerce sûr zanesljiv (oseba)
avoir la bosse du commerce (familier) biti rojen trgovec
avoir commerce avec quelqu'un imeti s kom nedovoljeno razmerje
avoir un commerce d'amitié avec quelqu'un prijateljsko s kom občevati, biti s kom v prijateljskih odnosih
être dans le commerce biti zaposlen v trgovini, ukvarjati se s trgovino
cet article n'est pas encore, ne se trouve plus dans le commerce ta artikel se še ne prodaja, ni več v prodaji
être d'un commerce agréable (difficile) biti (ne)priljuden, (ne)prijetnega občevanja
faire du commerce trgovati, biti trgovec
faire le commerce de trgovati z
faire commerce de quelque chose kupčevati s čim
fuir le commerce des hommes bežati pred ljudmi
se mettre dans le commerce postati trgovec
ouvrir un commerce odpreti trgovino
rompre tout commerce avec quelqu'un prekiniti vsako občevanje s kom
il tient un commerce près du pont (on) ima trgovino (lokal) pri mostu

commērcio m (pl. -ci)

1. trgovina, trgovanje:
commercio d'importazione, d'esportazione uvozna, izvozna trgovina
darsi al commercio začeti trgovati, ukvarjati se s trgovino
essere in commercio, fuori commercio biti v prodaji, ne biti v prodaji
commercio all'ingrosso, al minuto trgovina na debelo, na drobno
fare commercio del proprio corpo svoje telo prodajati, prostituirati se

2. ekst. knjižno odnos, zveza:
commercio epistolare dopisovanje, korespondenca
commercio carnale spolno občevanje

concerned [kənsə́:nd] pridevnik (concernedly [kənsé:nidli] prislov) (in za)
ki se zanima, zavzet (about, for)
zaskrbljen, nemiren; prizadet

he is not concerned to go ni mu do tega, da bi šel
to be concerned with ukvarjati se s čim
my honour is concerned gre za mojo čast

concurremment [kɔ̃küramɑ̃] adverbe v konkurenci (avec s); skupno, istočasno; juridique z enakimi pravicami

s'occuper concurremment de deux problèmes ukvarjati se istočasno z dvema problemoma

condescend [kɔndisénd] neprehodni glagol (to)
ponižati se, blagovoliti; popustiti; biti prijazen

to condescend upon particulars ukvarjati se s podrobnostmi

contrabbando m

1. tihotapstvo:
esercitare il contrabbando ukvarjati se s tihotapstvom, tihotapiti
di contrabbando pren. skrivaj, skrivoma
viaggiatore di contrabbando slepi potnik

2. pren. nedovoljeno dejanje

cultiver [-ve] verbe transitif obdelovati (zemljo) gojiti; figuré negovati, razvijati

cultiver des céréales, la vigne gojiti žita, trto
cultiver son esprit izobraževati se
cultiver sa mémoire uriti svoj spomin
cultiver des relations, cultiver quelqu'un skrbno gojiti stike s kom
cultiver la poésie gojiti, ukvarjati se s pesništvom
se cultiver izobraževati se

čebelarstvo samostalnik
(dejavnost) ▸ méhészet

čevljarstvo samostalnik
1. (dejavnost) ▸ cipőkészítés, cipészet, lábbelikészítésV družini je bilo sedem otrok, oče pa jih je preživljal s čevljarstvom. ▸ Hét gyermek volt a családban, akiket az apjuk cipőkészítésből tartott el.
Povezane iztočnice: ortopedsko čevljarstvo, modno čevljarstvo

2. (trgovina ali podjetje) ▸ cipészet
Srečevala sem Lilo, ki je hitela v čevljarstvo, da je odprla, pometla, pomila in pospravila lokal. ▸ Találkoztam Lilával, aki a cipészetbe sietett, hogy kinyissa, felsöpörje, felmossa és kitakarítsa az üzletet.
Sopomenke: čevljar