Franja

at [æt, ət] predlog
ob, pri, zraven; proti, k, v, na; za

at the age of v starosti
at all sploh
to aim at s.th. meriti na kaj
all at once nenadoma, nepričakovano, ko strela z jasnega neba
at attention v pozoru
angry at jezen zaradi
at best v najboljšem primeru
to be at s.th. ukvarjati se s čim
at the bottom na dnu, spodaj
at all costs za vsako ceno
at close quarters čisto blizu
at court na dvoru
at one's disposal na razpolago komu
to drive at meriti na kaj
at first najprej
to receive s.th. at s.o.'s hands dobiti kaj od koga
to be hard at s.th. naporno delati, truditi se s čim
at the head of na čelu česa
at home doma
at one fell swoop na mah
at large na prostosti
to laugh at s.o. posmehovati se komu
at last končno
at least vsaj
at long last na koncu koncev
at loggerheads v sporu, sprt
at length končno
at the minute na minuto
to be at hand biti na voljo
at any moment vsak trenutek
at most največ, kvečjemu
near at hand čisto blizu
not at all sploh ne; prosim (kot odgovor na thank you)
at night ponoči
at noon opoldne
at one složno, sporazumno
at peace v miru
at a pinch v stiski
to play at chess igrati šah
at any price za vsako ceno
at rest v miru
at school v šoli, pri pouku
to scoff at posmehovati se
at sight na pogled, po videzu
at stake v nevarnosti, na kocki
two at a time dva hkrati
at that vrh tega, poleg tega; kljub temu
to be at a standstill zastajati
to value at ceniti na
what are you at? kaj počneš?
at war v vojni
at work pri delu

atletika samostalnik
(šport) ▸ atlétikaPovezane iztočnice: dvoranska atletika, lahka atletika, stadionska atletika, zimska atletika

attingō (adtingō) -ere -tigī -tāctum (ad in tangere)

1. dotakniti (dotikati) se koga, česa, (p)otipa(va)ti: mento summam aquam attingens (Tantalus) Ci. poet., digito se caelum attigisse putat aliquis Ci. ep. komu se zdi, da je na pol v nebesih, potestne detrudi quisquam, qui non attingitur? Ci., prius, quam murum aries attigisset C., prioribus pedibus plane terram att. N. (o konju), manum complexus pulsum venarum attigit (medicus) T., venam att. Gell.; pren.: aliquid extremis, ut dicitur, digitis att. Ci. le površno ukvarjati se s čim, invitus ea tamquam vulnera attingo L.; pesn.: res gerere... attingit solium Iovis H. sega do Jupitrovega prestola = krajša pot do nesmrtnosti; occ. (do)takniti se česa =
a) vzeti si kaj, prilastiti si kaj: Tetigin' tui quidquam? Si attigisses, ferres infortunium Ter., num pecuniam publicam attigit Ci., ex eo fano nihil attigit Ci., nihil attigit nisi arma N.
b) (kake svetinje) dotakniti se: hunc Cupidinem (Kupidovega kipa), quod erat consecratus, non attigit Ci., nemo ausus est illud signum attingere Ci.
c) udariti, suniti, dregniti; lotiti se koga, napasti; zadeti na koga, naleteti na koga, zalotiti koga: ne sis me uno digiti attigeris Pl., si illam digito attigerit uno Ter., si digito quem attigisset, poenam dedisset Ci., si Vestinus attingeretur L. ko bi Vestina napadli, nullis atactus telis Sil. zadet, ranjen, cubicularios eius att. Suet., Sulla, quem primum hostes attigerant S. na katerega so bili... naleteli; pesn.: si te his attigerit terris Aurora morantem V. če te... zaloti.
č) dotakniti (dotikati) se ženske (evfem. o spolni ljubezni): Cat., Tib., nocte illa prima virginem non attigit Ter., ut quamque attigeris, fabula turpis eris O., Venerem seram att. O. pozno ljubezen gojiti.
d) dotakniti se jedi, pokusiti, užiti, jesti, žreti: noluerunt feris corpus obicere, ne bestiis quoque, quae tantum scelus (pošast) attigissent, immanioribus uteremur Ci., nulla... quadrupes... graminis attigit herbam V., at illa... nullos attingere cibos T.; pren.: philosophiae studia ne primoribus quidem labris att. Ci. niti površno ne poprijeti se...

2. pren.
a) priti do kakega kraja, dospeti kam, stopiti (stopati) kam: Siciliam Ci., N., Asiam Ci. ep., Britanniam C., Eutr., simulac me Dyrrhachium attigisse audivit Ci., cum nondum huius loci auctoritatem attingere auderem Ci. stopiti na to častito mesto, forum non att. Ci. ne hoditi na forum, att. planitiem C., arva, proram V., Maenalon O., locos saltuosos T.; pesn.: att. lumina V. doseči luč življenja, priti na svet, beli dan zagledati, arces igneas H. doseči božje časti.
b) (o krajinah in narodih) (do)tikati se česa, mejiti s čim, na kaj, mejašiti: per Cappadociae regionem eam, quae Ciliciam attingeret Ci. ep., (Gallia) attingit etiam ab Sequanis et Helvetiis flumen Rhenum C., eorum fines Nervii attingebant C.; tako tudi: (stomachus) utraque ex parte tosillas attingens Ci.; z ad: quā ad fluvium attingit Mel.; abs.: cuius modi loci attingant Corn.
c) (o vesteh) priti do koga, dospeti do koga: quod ab illoc (me) attigisset nuntius Pl., quem simulac Romam venisse mihi aures attigit nuntius Varr. ap. Non.; (o duševnem stanju in doživetjih) zade(va)ti, doleteti koga, lotiti se koga, preiti (prehajati) koga: ne quae me illius temporis invidia attingeret Ci. ep., antequam voluptas aut dolor attigerit Ci., ut eum non attingat aegritudo Ci., erant pauci, quos ea infamia attingeret L., si quid eam humanitus attigisset Ap. ko bi jo bilo zadelo kaj človeškega = ko bi bila umrla.
č) v zvezi biti s kom, s čim, imeti opraviti s kom, s čim, spadati h komu, k čemu, brigati koga, zadevati koga, tikati se koga, doseči (dosegati) koga, kaj: quae (civitates) cum officiis, fide, vetustate, tum etiam cognatione populi Romani nomen attingunt Ci., non magis attingere nomen legis, quam si... Ci. prav tako malo biti v zvezi z besedo „zakon“, kakor ko bi..., cum animal... quatenus quidquid se attingat ad seque pertineat, perspicere coepit Ci., attingit animi naturam corporis similitudo Ci. telo je podobno duši, iste (labor) nec attingit deum nec... Ci. niti nič ne briga boga, aliquid ne suspicione quidem att. Ci. niti s sumničenjem ne doseči = niti približno ne uganiti, ut quisque te... necessitudine aliqua attingebat Ci., att. aliquem sanguine Plin. iun. biti s kom v sorodu po krvi, paucis ut rem ipsam attigit Pl. kako je z malo besedami zadela stvar.
d) kako starost doseči = doživeti, učakati jo: senectutis aetatem Col., septuagenariam aetatem Eutr.
e) lotiti se česa, poskusiti (poskušati) kaj, poskusiti (poskušati) se v čem, ukvarjati, pečati se s čim: rem publicam Ci. ep., rem militarem Ci., C., bellum S., arma L., Graecas litteras Ci., librum strictim Ci. ep. le površno pogledati, volumina Plin., orationes Ci. ukvarjati se s pisanjem govorov, poëticen N. ali poëticam Suet., studia non leviter Suet., gaudia Pr. uživati.
f) (v govoru) dotakniti (dotikati) se česa, omeniti (omenjati) kaj, besedo napeljati na kaj, razpravljati o čem: quae praeteriri non poterant, ea leviter attigi Ci., quem (Chrysogonum) simul atque attigi, statim homo se erexit Ci., singillatim unamquamque rem att. Ci., aliquid perquam breviter perstringere atque attingere Ci., att. reges N., si tantummodo summas (res) attigero N., aliquid summatim att. Lucr., Q., gentīs, quibuscum nobis bellum aut amicitia fuit, attingere S., aut Transpadanus, ut meos quoque attingam Cat., aliquid breviter att. Corn., Suet., aliquid leviter in transitu att. Q., quos paucis attigi Aur.

auseinandersetzen, auseinander setzen

1. (erklären) razlagati, razložiti, razkladati

2. eine Erbschaft, ein Vermögen: deliti, razdružiti

3. sich auseinandersetzen mit etwas auseinandersetzen spoprijemati se z, spoprijeti se z; ukvarjati se z; sich mit jemandem auseinandersetzen spregovoriti resno besedo z, pogovoriti se z

bȁba ž
1. baba, starka, stara ženica: u povorci sami starci, a oko njih djeca, žene i -e
2. babica, stara mati: rođak po -i
3. tašča
4. šalj. žena, soproga
5. dojilja: tebe je baba dojila
6. ekspr. baba, ženska
7. ekspr. strahopetec, mevža, šleva
8. dati -u za nevjestu komu kaj podtakniti; zadušna baba človek preveč dobrega srca; muška baba star samec; vrag mu -i naj gre k vragu; za čije -e zdravlje zakaj, komu na ljubo; trla baba lan da joj prođe dan ukvarjati se s čim brezsmiselnim, nekoristnim; što je -i milo, to se -i snilo; prevesti -u metati žabico

bar¹ [ba:] samostalnik
palica, drog, bradeljnica
glasba črta taktnica; proga, kos npr. mila; tablica (čokolade); zapah; pregraja
figurativno ovira; posebni oddelek, pult; sipina
figurativno sodišče; odvetništvo, advokatura
pravno priziv, tožba; dvorana; točilnica, gostilna
zoologija grba

to be called to the bar postati odvetnik
to call to the bar poklicati na sodišče
behind bolt and bar za rešetkami
God's bar poslednja sodba
to practise at the bar ukvarjati se z odvetništvom, biti odvetnik
prisoner of the bar obtoženec
sand bar sipina
to study for the bar študirati pravo
bar sinister prečka v grbu kot znak nezakonskega rojstva plemiča
to play a few bars zaigrati nekaj taktov
horizontal bar drog (telovadno orodje)
parallel bars bradlja

befassen: sich mit etwas ukvarjati se z; (sorgen für) skrbeti za; ein Gericht, Amt, einen Beamten befassen mit zaposlovati, zaposliti z

beschäftigen zaposlovati, zaposliti (sich se), (zur Arbeit gehen) biti zaposlen; sich beschäftigen mit einem Gedanken, Problem, Fach, den Kindern: ukvarjati se z

be up neprehodni glagol
biti pokonci, vsta(ja)ti; jeziti se

be up against nameravati
be up and down biti bolehen
be up to biti enak, primeren; nameravati; ukvarjati se s čim

bodybuilding samostalnik
(šport) ▸ body building, testépítésSopomenke: atletska gimnastika

botanika samostalnik
(veda) ▸ botanika, növénytanPoleg tega je pokazala veliko zanimanje tudi za botaniko. ▸ Emellett komoly érdeklődést mutatott a botanika iránt is.
Potem je začel s študijem kemije pri Adolfu von Baeyerju in botanike pri Carlu Nägeliju na Inštitutu za botaniko v Münchnu. ▸ Ezután a müncheni Botanikai Intézetben Adolf von Baeyernél kezdte meg kémiai, Carl Nägelinél pedig botanikai tanulmányait.
Povezane iztočnice: aplikativna botanika

boxe tujka franc. f invar. šport boks:
tirare di boxe boksati, ukvarjati se z boksom
possedere un buona boxe imeti dobro boksarsko tehniko

brāchium, bolje bracchium, -iī, n (iz gr. βραχίων)

1. podlaket, roka (od komolca do prstov): Lucr., Cels., Cu., subiecta lacertis bracchia sunt O., nudae brachia ac lacertos T.

2. sinekdoha cela roka (od rame do prstov), rame -na/-éna: Varr., Cu., T. idr., diu iactato brachio scutum manu emittere C., bracchium frangere Ci., Cels., illi inter sese magnā vi bracchia tollunt V., collo dare bracchia circum V. ali circumdare (implicare, inicere) bracchia collo O. ali brachia cervici dare H. obje(ma)ti; o gibanju rok po taktu pri plesu: bracchiaque in numerum iactare et cetera membra Lucr., numeris bracchia mota suis, numerosa bracchia ducere O., molli deducere brachia gestu Pr. ali motu Stat.; pren.: illud levi bracchio agere Ci. ep. ne ukvarjati se kaj dosti s tem, molli bracchio obiurgare aliquem Ci. ep. rahlo dregniti koga (da bi ga posvaril), praebere sceleri bracchia O. pomagati pri..., bracchia longo margine terrarum porrexerat Amphitrite O. je bila oklenila, derigere bracchia contra torrentem Iuv. proti toku plavati = upirati se višji oblasti.

3. pren. (o ročastih stvareh)
a) živalske klešče, ščipalke: Plin.; tudi o ozvezdjih Raku in Škorpijonu: cancri bracchia ali bracchia cancri O., (gradieris per) ora leonis saevaque circuitu curvantem bracchia longo scorpion atque aliter curvantem bracchia cancrum O., locus, in geminos ubi bracchia concavat arcūs scorpios O., ipse tibi iam bracchia contraxit ardens scorpios V.
b) α) slonje stegno ali bedro: elephanto... pugno praefregisti bracchium Pl.; pren.: duo terrae eius velut brachia excurrunt Cu. β) levja golen: leoni in feminum et bracchiorum ossibus paucis exigua admodum (medulla est) Plin.
c) v pl. veje, vejice, vejevje: Cat., Plin., Val. Fl., ramos (vejevje) annosaque bracchia (veje) pandit ulmus V., spatiantia passim bracchia compescit O.; poseb. odrastki, mladike (na trti): Col., hoc vitem... sub brachia unguito Ca., tum bracchia tonde V.
č) gorski grebeni: Cu., ubi brachia emittit... Sarpedon Plin.
d) morski rokavi: O.
e) pri oblegovalnih delih in braniščih zidano krilo, pobočni nasip, vezna črta: Auct. b. Afr., Auct. b. Alx., Auct. b. Hisp., Pr., Lucan. idr., muro bracchium iniungere C., L., bracchio obiecto flumine eos excludit L.; poseb. pri pristaniščih pobočni morski nasip: bracchiis duobus Piraeum Athenis iungit L.
f) konca, okrajka loka: bracchia (arcūs) ducens V.
g) jadrnice: Stat., iubet... intendi bracchia velis V.
h) pri balistah in katapultih ročice, kraki: Vitr.; kraka pri šestilu: ex uno duo ferrea bracchia modo vinxit O.

busy² [bízi] pridevnik (busily prislov)
delaven, marljiv, priden; zaposlen; vihrav, nemiren, živahen; aktiven; vsiljiv, radoveden

to get busy lotiti se dela
to be busy in (ali at, with) ukvarjati se s čim

chiffon [šifɔ̃] masculin krpa, cunja; (= chiffon de papier) kos umazanega in zmečkanega papirja; (péjoratif)

chiffon de papier (figuré) pogodba brez vrednosti, krpa papirja
chiffon à poussière krpa za brisanje prahu
parler chiffons, s'occuper de chiffons (familier) govoriti o modi, ukvarjati se z modo, z ženskimi oblekami

commerce [kɔmɛrs] masculin trgovina (tudi lokal), trgovanje; posel, kupčija; prodajalna; trgovski poklic ali stan; figuré promet; občevanje, spolno občevanje

commerce adultère (juridique) zakonolom, prešuštvo
commerce ambulant krošnjarjenje
commerce de change trgovina z menicami
commerce du change, des changes, des devises devizna trgovina
commerce de commission komisijska trgovina
commerce de contrebande, interlope tihotapstvo, črna trgovina
commerce de détail, petit commerce trgovina na drobno
commerce d'échange, de troc menjalna trgovina
commerce d'exportation, d'importation izvozna, uvozna trgovina
commerce extérieur, intérieur zunanja, notranja trgovina
commerce de gros, gros commerce, commerce en gros trgovina na debelo
commerce des idées izmenjavanje misli
commerce illicite črna trgovina, črna borza
commerce intermédiaire posredovalna trgovina
commerce international, mondial (universel), transitoire mednarodna, svetovna, tranzitna trgovina
commerce par substitution d'intermédiaires verižna trgovina
commerce de lettres dopisovanje
commerce maritime, d'outremer pomorska, čezmorska trgovina
chambre féminin de commerce trgovinska zbornica
code masculin de commerce trgovinski zakonik
école féminin de commerce trgovska šola
effets masculin pluriel de commerce vrednostni papirji
employé, e masculin, féminin de commerce trgovski(a) nameščenec, -nka
maison féminin de commerce tvrdka, trgovska hiša
marine féminin de commerce trgovska mornarica
navire masculin de commerce trgovska ladja
le petit commerce mala trgovina, mali trgovci
port masculin de commerce trgovsko pristanišče
société féminin de commerce trgovska družba
traité masculin de commerce trgovinska pogodba
tribunal masculin de commerce trgovinsko sodišče
voyageur masculin de commerce trgovski potnik
de commerce sûr zanesljiv (oseba)
avoir la bosse du commerce (familier) biti rojen trgovec
avoir commerce avec quelqu'un imeti s kom nedovoljeno razmerje
avoir un commerce d'amitié avec quelqu'un prijateljsko s kom občevati, biti s kom v prijateljskih odnosih
être dans le commerce biti zaposlen v trgovini, ukvarjati se s trgovino
cet article n'est pas encore, ne se trouve plus dans le commerce ta artikel se še ne prodaja, ni več v prodaji
être d'un commerce agréable (difficile) biti (ne)priljuden, (ne)prijetnega občevanja
faire du commerce trgovati, biti trgovec
faire le commerce de trgovati z
faire commerce de quelque chose kupčevati s čim
fuir le commerce des hommes bežati pred ljudmi
se mettre dans le commerce postati trgovec
ouvrir un commerce odpreti trgovino
rompre tout commerce avec quelqu'un prekiniti vsako občevanje s kom
il tient un commerce près du pont (on) ima trgovino (lokal) pri mostu

commērcio m (pl. -ci)

1. trgovina, trgovanje:
commercio d'importazione, d'esportazione uvozna, izvozna trgovina
darsi al commercio začeti trgovati, ukvarjati se s trgovino
essere in commercio, fuori commercio biti v prodaji, ne biti v prodaji
commercio all'ingrosso, al minuto trgovina na debelo, na drobno
fare commercio del proprio corpo svoje telo prodajati, prostituirati se

2. ekst. knjižno odnos, zveza:
commercio epistolare dopisovanje, korespondenca
commercio carnale spolno občevanje

concerned [kənsə́:nd] pridevnik (concernedly [kənsé:nidli] prislov) (in za)
ki se zanima, zavzet (about, for)
zaskrbljen, nemiren; prizadet

he is not concerned to go ni mu do tega, da bi šel
to be concerned with ukvarjati se s čim
my honour is concerned gre za mojo čast

concurremment [kɔ̃küramɑ̃] adverbe v konkurenci (avec s); skupno, istočasno; juridique z enakimi pravicami

s'occuper concurremment de deux problèmes ukvarjati se istočasno z dvema problemoma

condescend [kɔndisénd] neprehodni glagol (to)
ponižati se, blagovoliti; popustiti; biti prijazen

to condescend upon particulars ukvarjati se s podrobnostmi