Franja

Schweinsohr, das, svinjsko/prašičje uho; Gebäck: pecivo iz krhkega testa; Pflanzenkunde čokata lisička, žilolistka, plavka

Seeohr, das, Tierkunde morsko uho (großes bradavičasto); uho sv. Petra, Petrovo uho

Spinnenstendel, der, Pflanzenkunde osjeliko mačje uho

stecken¹ (steckte, gesteckt) vtakniti, vtikati; zatakniti (an/hinter za/na); Pflanzen: potakniti, potikati, Zwiebeln: saditi; das Haar: speti, spenjati; Blumen: aranžirati; sich ein Ziel stecken zastaviti si cilj; in Brand stecken zažgati; [Schiffahrt] Schifffahrt eine Kette, das Tau: odvijati, izpuščati; figurativ jemandem etwas: nesti na uho; (seine Meinung sagen) pošteno jih napeti komu; ins Gefängnis stecken vtakniti v zapor; Geld in etwas stecken vložiti denar v; sich hinter etwas stecken vneto se lotiti (česa); sich hinter jemanden stecken pridobivati (koga) za (kaj), spodbujati (koga) k (čemu)

šȕpiti -īm ekspr. udariti, usekati, počiti, udariti za uho: šupiti koga palicom po glavi, koga za uho

tag¹ [tæg] samostalnik
konček, privesek, trakec; uho ali zanka pri škornju za obuvanje; okovica na koncu trakov za čevlje; (razmršen) koder las; ploščica ali etiketa z imenom na kovčku, vojaku okrog vratu itd.; okrasni dodatek kakemu predmetu; epilog, sklepna beseda; refren (pesmi), (obrabljen) citat, aforizem, krilatica; poanta, morala
gledališče igralčeve besede gledalcem ob koncu igre; konec, rep, dostavek

tag and rag sodrga
old tag star rek
he replied with a tag from Horace odgovoril je z (obrabljenim) citatom iz Horaca

Tonumfang, der, Biologie obseg zvokov, ki jih lahko zaznava uho

torílnica ž
1. vaga, terazije
2. bot. mišje uho, Omphalodes

tympanum [tímpənəm; -nə] samostalnik
anatomija (množina tympanums, tympana) srednje uho, bobnič; opna, kožica
glasba boben, koža na bobnu
arhitektura zatrep
tehnično črpalno kolo
elektrika membrana pri telefonu

úhast -a -o uhast, nalik na uho

ušésnica ž
1. donji dio ušne školjke
2. duga na kojoj se nalazi uho škafa, uvo šafolja
3. očna ploča: ušesnica na ladji

zúhati -am povući koga za uho: poredneža je zuhal; porednež je bil zuhan

подслушивать, подслушать prisluškovati, prisluhniti/ nastavljati uho, ujeti novico

подслушивать, подслушать prisluškovati, prisluhniti, nastavljati uho, ujeti novico

прислушиваться, прислушаться poslušati, prisluškovati, prisluhniti, vleči na uho; uho privaditi na kaj

ушко n ušesce; uho šivanke

admoveō -ēre -mōvī -mōtum

1. primakniti (primikati), približ(ev)ati, pristaviti (pristavljati), nastaviti (nastavljati) (naspr. amovere ab ...): duas quadrigas L., manūs religiose L., laevam Ci. levico privzeti, admoto pollice siccare lacrimas O., adm. aurem Ci. nastaviti uho, admorunt (gl. opombo) ubera tigres O. so dojile, adm. ignem (ignes) Ci. ali faces O. podtakniti, od tod pren.: dolorum cum admoventur faces Ci.; adm. medicos Suet. poklicati, nisi prope admota non cernere Plin. kratkoviden biti (naspr. longinqua contueri); culina ut sit admota Varr. da je blizu. Smer dejanja s praep.: agnum ad matris mammam Varr., fasciculum ad nares Ci., aspide ad corpus admotā vitā privatus est Ci., adm. urbem ad mare Ci. blizu morja ustanoviti, linum ad lumina Lucr., ora ad ora O., manum ad ora Pr.; cucurbitulam sub mento, circa fauces (medic.) Cels.; pren.: mentes suas, non solum aures, ad haruspicum vocem Ci. svoje misli ... obrniti na ...; z dat.: labra poculis V., ignes templis Tib. podtakniti (podtikati), angues curribus O. zapreči, hastam pestori Cu., filium collo Cu. objeti, manum (manūs Cu.) operi O., Plin. lotiti se dela, manus tentantes operi O. dotakniti se dela, numquam deos ipsos admovere nocentibus manus L. ali adm. manus vectigalibus Ci. lotiti se, aedificia admota muris Cu. prizidana, Pharos continenti admota est (namreč po potresu) Sen. ph., Africa Nilo admota Iuv., adm. murum solo Lucan. skoraj do tal porušiti, septem montibus Baias Stat.; medic.: adm. fomenta corpori Cu. obkladke dajati na ..., venis candens ferrum, cucurbitulam occipitio Cels.; pren.: adm. alicui calcar (stimulos) Ci. spodbosti (spodbadati) koga, alicui desiderium patriae Cu. ali alicui spem L. ali omnes luctus Sen. ph. obuditi (obujati) komu kaj, navda(ja)ti ga s čim, acumina Graecis chartis H. svojo bistroumnost obrniti na ...

2. occ.
a) približ(ev)ati = privesti: equos L. pripeljati pred koga, canes Cu., si tibi sol plures admoverit aures H. pripelje več poslušalcev.
b) voj. α) (vojsko) primakniti (primikati), (z vojsko) se naprej pomakniti (pomikati), se približ(ev)ati: copias propius, copiae in eundem locum, armatos muris L., copias oppido Cu., exercitum propius urbem Ci., exercitum Ariminum, ad (v bližino, v okolico) Oricum L.; tudi: naves, classem litori Cu., castra Sil.; abs. (z izpuščenim obj.): iam admovebat rex Cu. (je pomikal naprej, namreč vojsko) se je pomikal naprej. β) (bojne naprave, stroje) primakniti (primikati), naprej pomakniti (pomikati), naprej poriniti (porivati), nastaviti (nastavljati): opus ad turrim hostium C., tria opera adversus Pyrrheum, opera muris L., scalas ad moenia L., scalas moenibus T.; tudi abs.: adm. opera L., scalas C., Cu., machinam Ci., machinas, arietes Cu.
c) obr. (pri žrtvovanju pred žrtvenik) privesti: Hannibalem altaribus, filiam victimam aris L., pecus aris V., tauros templis O. ali aris Amm.; abs.: admotas hostias ... proturbat T.

3. pren.
a) (časovno) približ(ev)ati, pospešiti (pospeševati): diem leti Cu., mortem Plin., horas mortis Lucan., fatalem horam Stat., bella civilia Macedonum genti Cu., occasionem exsequendi sceleris admotam Cu., admotus supremis T. blizu svoje smrti,
b) (kako sredstvo) jemati, uporabiti (uporabljati), oprije(ma)ti se (ga): herbas O., remedia Sen. ph., aliam curationem ad aliquem Ci., vim Cels.; pren.: orationem ad sensus animorum ... inflammandos Ci., populationibus agri terror est oppidanis admotus L. skušali so meščane ugnati, strašeč jih s ..., parvo metu admoto L., adm. preces O. izraziti, alicui preces Ph., Plin. s prošnjami obrniti se na koga, preces suppliciter admotae Cu. ponižno izražene, ponižne, adm. blanditias O.
c) (osebe) komu ali čemu približ(ev)ati, privze(ma)ti k čemu, dovesti jih do česa: ubi te ventus admoverit orae V., adm. aliquem in priorem amicitiae locum Cu., in idem fastigium (sc. dignitatis) Cu. povzdigniti, aliquem contubernio Suet., aliquem ad curam rei publ. Suet., ad spem successionis admoveri Suet., genus admotum superis Sil. soroden; poseb. se admovere (ad ...) približ(ev)ati se, pridružiti (pridruževati) se čemu: se ad id (lumen) Ci., applicant se et propius admovent Ci.

Opomba: Sinkop. obl. iz perfektove osnove: admōrunt (= admōvērunt) V., admōrint (= admōverint) O., admōram (= admōveram) Pr.

alapa -ae, f

1. zaušnica, klofuta: Iuv., Mart., Sid., alapam sibi duxit (si je dal) gravem Ph., alapam alicui dare Vulg. zaušnico (klofuto) dati komu, aliquem alapis caedere Vulg. za uho biti koga, klofutati koga.

2. brljuzga v lice, ki so jo gospodarji dajali sužnjem pri osvoboditvi: multo maioris alapae mecum veneunt Ph. pri meni se prodaja svoboda mnogo dražje, est sub alapa Petr. še se mu pozna osvobojenec.

amāritūdō -inis, f (amārus)

1. grenkost, gorjupost, grenek okus: Varr., Plin., Lact., ciborum amaritudines Ambr.; met. grenkota = grenka snov: circumlinunt papillas suas aliqua amaritudine Aug.

2. pren.
a) zoprnost, neprijetnost: ne amaritudinem semel perceptam etiam ultra rudes annos reformidet Q.; poseb. zoprnost glasu, ki žali uho: vox..., cui Graeci nomen amaritudinis dederunt Q.
b) duševna bridkost, bridko čustvo: cum illarum frons hilaris multis intus amaritudinibus sit referta Val. Max.
c) užaljenost, razdraženost, ogorčenost: amaritudine odii uti adversus aliquem Val. Max. z bridkim sovraštvom preganjati koga, cui sententiae tantum bilis, quantum amaritudinis inest Plin. iun., sine amaritudine pectoris Lamp.; pl. amaritudines Vulg. (Os. 12, 14) ujedljivost, oster značaj.
č) pikrost, žaljivost: verborum Sen. rh., verborum maledictorumque Sen. ph., carminum Plin., decretorum Iust., mendacia et amaritudines Ap.
d) pl. amaritudines Vulg. (Ier. 31, 21) resni premisleki.

āmentum (v najstarejših rokopisih ammentum, sicer pisano tudi agmentum in admentum) -ī, n

1. jermen zamašnik (jermen pritegač, pentlja) na kopju (= uho iz jermena sredi kopjišča; s kazalcem, vtaknjenim v to uho, se je kopje pred metom zavihtelo in zavrtelo, da je bil met močnejši in zadetek zanesljivejši): ut tragulam cum epistula ad amentum deligata intra munitiones castrorum abiciant C., iaculorum amenta L., amento digitos inserere O.; pesn.: amenta torquent V. mečejo strele, metala; pren.: quare mihi compositione velut amentis quibusdam nervisve intendi et concitari sententiae videntur Q.

2. stogljaj (jermen pri čevljih): soleis sine amento insignis (Corneliae statua) Plin.

3. = examen, jeziček pri tehtnici: Isid.