Franja

identitéta (-e) f

1. jur. (istovetnost; identičnost) identità:
ugotoviti, dokazati identiteto nekoga accertare, provare l'identità di qcn.

2. filoz. identità

3. mat. identità

identitéta identidad f

ugotoviti kvaliteto comprobar la identidad (de alg)

identity [aidéntiti] samostalnik
identiteta, istovetnost, enakost

mistaken identity zamenjava oseb zaradi velike podobnosti
to establish s.o.'s identity ugotoviti identiteto koga
to prove one's identity izkazati se z izkaznico, legitimirati se

in konj.

I.

1. (za vezanje dveh istovrstnih členov) e:
oče in sin padre e figlio

2. (za vezanje dveh sorodnih pojavov v pomensko enoto) e:
čast in slava onore e gloria

3. pren. (pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, visoke stopnje) e:
tisoči in tisoči migliaia e migliaia
spet in spet sempre di nuovo
krog in krog tutt'intorno

4. (za seštevanje) più, e:
ena in dva je tri uno più due fa tre, uno e due fa tre

5. (za stopnjevanje) e:
pozdrav vsem in posebno tebi saluti a tutti e specie a te

6. ta in ta, tak in tak, toliko in toliko:
gospod ta in ta il signor tal dei tali
rad bi tako in tako knjigo vorrei un libro così e così
treba bo toliko in toliko denarja occorrono tanti (e tanti) soldi

7. pren. (za izražanje nepričakovanega nasprotja) e, eppure:
mlad in tako pokvarjen così giovane e così viziato

8. in sicer, in to (za dopolnjevanje prej povedanega) e, ma:
večkrat se razjezi, in to brez vzroka spesso si arrabbia (ma) senza vero motivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
noč in dan delati lavorare notte e giorno
pren. prigovarjajo mu, on pa ne in ne cercano di persuaderlo, e lui duro

II. (v vezalnem priredju)

1. (za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporedje) e:
fant hodi samo v kino in gleda televizijo in bere stripe il ragazzo non fa che andare al cinema, guardare la TV e leggere i fumetti

2. pren. (za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto) e:
to ga grize in peče ciò gli rimorde e brucia

3. (pri ponavljanju istega povedka za izražanje intenzivnosti dejanja) e:
ni in ni hotel odnehati non volle e non volle smettere

4. (za izražanje namena) e:
pojdi in zapri vrata va' e chiudi la porta

5. (za izražanje nepričakovanega, za izražanje nasprotja s povedanim) e, ma, (e) invece:
to more ugotoviti zdravnik in še ta težko questo può dirlo il medico e pure lui difficilmente
ti odhajaš in jaz ostajam sam tu vai, io (invece) resto

6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e (così), e (perciò):
sonce zahaja in otroci morajo domov il sole sta tramontando e i bambini devono andare a casa
odmakni opornik in vse zgrmi na tla togli il sostegno e tutto crolla

7. (čeprav, četudi) anche se:
trden ostani, in naj se svet podre tieni duro, (anche se) dovesse crollare il mondo

indikácija medicina indication ženski spol (thérapeutique)

indikacije za zdravilo (zdravljenje) indications d'un médicament (d'une cure)
ugotoviti indikacije in kontraindikacije établir les indications et les contre-indications
statistične indikacije indications statistiques (ali données par les statistiques)

insolventnost samostalnik
ekonomija (plačilna nesposobnost) ▸ fizetésképtelenségDružba je poleti razglasila insolventnost, a njena letala še letijo. ▸ A vállalat nyáron jelentett be fizetésképtelenségét, de a repülőgépei még mindig repülnek.
Sopomenke: insolvenca

istovetnost [é] ženski spol (-i …) die Identität; das Gleichsein
ugotoviti/ugotavljati istovetnost koga/česa (jemanden/eine Sache) identifizieren
dokaz istovetnosti der Identitätsnachweis

istovétnost identité ženski spol

ugotoviti istovetnost osebe établir l'identité d'un individu

istovétnost identidad f

ugotoviti istovetnost comprobar la identidad

jêdro (-a) n

1. (notranji del semena) nocciolo; (orehovo) gheriglio; anima

2. (notranji del česa) anima

3. (največji, najpomembnejši del česa, tudi ekst. ) nucleo, nocciolo; nerbo; sostanza; essenza:
jedro prebivalstva so predstavljali obrtniki il nucleo della popolazione era costituito dagli artigiani
ugotoviti jedro problema identificare il nocciolo del problema
oče in sin sta si v jedru enakega značaja padre e figlio hanno in sostanza la stessa indole
jedro vojske il grosso, il forte dell'esercito

4. fiz., kem. nucleo:
atomsko jedro nucleo (dell'atomo)
helijevo, uranovo jedro nucleo di elio, di urano

5. biol. (celično jedro) nucleo

6. teh. (kar se da v formo, da nastane v ulitku votlina) anima

7. do jedra pren. fino in fondo, al fondo; nel midollo, nelle midolla; (fin) nell'intimo:
spoznati koga do jedra conoscere qcn. fin nell'intimo
iti stvarem do jedra andare all'intimo delle cose
do jedra pokvarjen človek uomo depravato fin nel midollo

8. geol. carota, nucleo, testimone:
geol. zemljino jedro nucleo terrestre

9. usnj. groppone

10. pal. nucleo

11. les. durame, cuore del legno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
urb. jedro mesta nucleo, centro storico
meteor. jedro nizkega zračnega pritiska zona di bassa pressione
num. jedro novca metallo prezioso (nella moneta)
zool. kameno jedro strato interno (della conchiglia)
astr. kometno jedro nucleo della cometa
min. kristalizacijsko jedro germe, nucleo, centro di cristalizzazione
elektr. magnetno jedro nucleo magnetico

klug pameten, moder, inteligenten; ich kann nicht klug daraus werden ne morem ugotoviti, za kaj gre/v tem se ne znajdem; jetzt bin ich so klug wie zuvor sedaj vem toliko kot prej; nicht so recht klug sein biti malo čez les

kólikor

kólikor vem as far as I know; from what I know; arhaično for aught I know
kólikor mogoče kmalu as soon as possible
to ni res(nično), kólikor morem ugotoviti this isn't true, as far as I can discover (ali ascertain)
v kólikor in so far as, as far as, inasmuch as, provided
toliko... as (ali so) much... as
kólikor toliko pretty, rather, somewhat, to a certain extent

kommen (kam, gekommen)

1. priti, prihajati; geflogen/gelaufen/gefahren/geritten kommen prileteti/priteči, pripeljati se/prijahati; kommen und gehen prihajati in odhajati; wie gerufen kommen priti/biti kot naročen/kot nalašč; kommt Zeit, kommt Rat vse ob svojem času/se bo že pravi čas pokazalo

2. kommen lassen zu Worte: pustiti (do besede); dovoliti (es nicht zum Äußersten kommen lassen) ne dovoliti, da pride do skrajnosti; so lasse ich mir nicht kommen tako se z mano ne govori; poslati po, einen Menschen: poklicati, Sachen: naročiti; sich nichts zuschulden kommen lassen ničesar ne zagrešiti

3. lieb, freundlich, grob, frech, ungelegen, zu früh usw.: biti, zdeti se; das kommt mir unerwartet tega nisem pričakoval; das kommt mir zu früh to mi je prezgodaj, to se mi zdi prezgodaj

4. (auftauchen) Knospen, die Sonne usw.: pojaviti se, pokazati se; (anbrechen) Morgen, Tag usw.: napočiti

5. zgoditi se, es kam wie es [mußte] musste zgodilo se je (kot je bilo namenjeno); komme, was da wolle naj pride, kar hoče; wie es gerade kommt kakor kane

6. (kosten) stati (das kommt 5 Mark to stane 5 mark); teuer zu stehen kommen drago stati

7. kommen aus (stammen) einem Gebiet, einer Stadt, einem Staat: biti iz

8. jemandem kommen (einen Orgasmus haben) es kommt ... (komu) pride

9. wie kommt es... kako to, da
an: an die Reihe kommen priti na vrsto; an jemandes Stelle kommen priti na mesto (koga); an den Richtigen kommen naleteti na pravega; an den Tag kommen priti na dan
auf: auf etwas kommen priti do/na, (entdecken) odkriti (kaj), naleteti na, (sich erinnern) domisliti se, spomniti se (česa); nicht auf den Namen kommen ne spomniti se imena; wie kommen Sie darauf? kako pridete na to misel; auf den Gedanken kommen domisliti se, X kommt ... Xu pride na misel; auf etwas/jemanden kommen als Anteil priti na, odpasti na; auf etwas/jemanden zu sprechen kommen omeniti (kaj/koga), začeti govoriti o; auf etwas anderes zu sprechen kommen obrniti pogovor na nekaj drugega; auf jemanden/etwas nichts kommen lassen zagovarjati koga/kaj, braniti; auf den Grund kommen einer Sache: priti do dna (čemu); auf seine Kosten kommen priti na svoj račun; auf die Spur kommen izslediti, zaslediti
aus: aus der Mode kommen priti iz mode; aus dem Konzept kommen izgubiti nit/koncept; aus der Fassung kommen izgubiti kontrolo na sabo
außer: außer Atem kommen priti ob sapo
durch: durchs Leben kommen prebiti se skozi življenje
hinter: hinter etwas kommen ugotoviti kaj, spregledati kaj
in: in Mode kommen priti v modo; in eine Lage/Situation usw.: znajti se v; in Gang/ins Rutschen usw. kommen začeti se premikati, začeti drseti; in Gang kommen figurativ premakniti se; in Zorn/Verzweiflung/Eifer kommen razjeziti se, obupati, razvneti se; ins Gerede kommen postati predmet govoric/opravljanja
mit: mit etwas kommen priti z, prihajati z
über: über jemanden kommen obiti (Zorn kommt... jeza obide koga) , Armut, Unglück: doleteti koga, zadeti koga
um: um etwas kommen priti ob (kaj), izgubiti (kaj)
von: von etwas kommen izvirati iz, biti vzrok (X kommt von Y Y je vzrok Xa)
zu: zu etwas kommen priti do; (bekommen) dobiti; zu Reichtum/Geld kommen obogateti; zu sich kommen priti k sebi; zu Fall kommen pasti; zum [Abschluß] Abschluss kommen končati se, biti končan; zum Ausbruch kommen izbruhniti; zum Ausdruck kommen izraziti se; zur Besinnung kommen ovedeti se; zum [Entschluß] Entschluss kommen odločiti se; zur Ruhe kommen umiriti se, najti svoj mir; zu Schaden kommen poškodovati se; zur Sprache kommen biti obravnavan; zu Tode kommen izgubiti življenje; zum Vorschein kommen priti na svetlo/na dan

krívda (-e) f

1. colpa, colpevolezza; macchia; jur. reità, colpa:
dokazati, ugotoviti krivdo dimostrare, accertare la colpevolezza
valiti, zvaliti krivdo na koga riversare la colpa su qcn.; dare la colpa a qcn.
to ni moja krivda non è colpa mia

2. star. (krivica) ingiustizia; torto

legame m

1. zveza, vez (tudi pren.):
legame di parentela rodbinska zveza
legame di amicizia prijateljska vez

2. pren. zveza, odnos:
stabilire un legame tra vari avvenimenti ugotoviti zvezo med raznimi dogodki

moyenne [mwajɛn] féminin poprečje, srednjost, sredina, srednja vrednost; poprečna hitrost

en moyenne poprečno
la moyenne d'âge poprečna starost
la moyenne à l'heure (automobilisme) (poprečna) hitrost na uro
établir la moyenne ugotoviti, dognati poprečje
faire une moyenne doseči poprečje
être dans la bonne moyenne biti v (zlati) sredini

naenkrat prislov
1. (hitro in nepričakovano) ▸ egyszer csak, egycsapásra, hirtelenBila sem v hiši, ko sem kar naenkrat zaslišala vzklike. ▸ A házban voltam, amikor egyszer csak kiabálást hallottam.Ana se čisto zatopljena v svoje misli kar naenkrat znajde v svoji pisarni. ▸ Ana saját gondolataiba merülve egyszer csak az irodájában találja magát.Zdaj sem star 48 let in se ne morem kar naenkrat spremeniti. ▸ Most 48 éves vagyok, és nem tudok egycsapásra megváltozni.Potem je kar naenkrat ugotovila, da ne zna igrati in je šla v šolo. ▸ Aztán egyszer csak rájött, hogy nem tud játszani, és iskolába ment. Naenkrat je vse okoli mene postalo črno in ničesar nisem več videl. ▸ Egyszer csak minden elsötétült körülöttem és semmit sem láttam.
Med sesanjem me je naenkrat začel skeleti vrat. ▸ Porszívózás közben egyszer csak sajogni kezdett a nyakam.
Sopomenke: nenadoma

2. (sočasno) ▸ egyszerre, egyidőbenPosameznik bo lahko naenkrat kupil največ pet vstopnic. ▸ Egyszerre legfeljebb öt jegyet lehet vásárolni.Ker pa smo skoraj vsi naenkrat pripeljali na prelaz, je tam zaradi gneče nastal kaos. ▸ Mivel azonban szinte mindannyian egyszerre érkeztünk a hágóra, a tömeg miatt káosz alakult ki.
V službi vam ni treba vsega narediti naenkrat. ▸ A munkában nem szükséges mindent egyszerre elvégezni.
Koliko projektov bom delala naenkrat, je povsem odvisno od mene. ▸ Az, hogy hány projektet csinálok egyidőben, teljes mértékben tőlem függ.
Če vseh vaj ne morete opraviti naenkrat, jih delajte v teku dneva eno po eno. ▸ Ha nem tudja egyhuzamban elvégezni az összes gyakorlatot, akkor a nap folyamán külön-külön végezze el őket.
Z eno roko pritiskam na domofon, z drugo obračam ključ, vse naenkrat. ▸ Egyik kezemmel nyomom a kaputelefont, a másikkal elfordítom a kulcsot, mindezt egyszerre.

namhaft viden, znan, priznan, sloveč; Summe usw.: precejšen, omembe vreden; jemanden namhaft machen imenovati (z imenom), navesti, ugotoviti ime

navzóč navzóčen present

povsod navzóč, navzóčen ubiquitous
med navzóč, navzóčenimi among those present
biti navzóč, navzóčen pri to be present at, to attend, to be in attendance at
nisem bil navzóč, navzóčen pri seji I was not present at (ali I did not attend) the meeting
človek ne more biti povsod navzóč, navzóčen one cannot be everywhere at the same time
vsi navzóč, navzóčeni so to videli all those present saw it
zapisati, zabeležiti imena navzóč, navzóčenih to take down the names of those present
seznam navzóč, navzóčenih attendance list, attendance sheet
ugotoviti število navzóč, navzóčenih to report the attendance, (pogovorno) to count noses, to count the house
navzóč, navzóčeni so izvzeti present company excepted

notō -āre -āvī -ātum (prim. nōscō)

1. zaznamovati, označiti (označevati), poznamenovati, beležiti, zabeležiti (zabeleževati), obeležiti (obeleževati): ea loca diligenter notat N., n. tabellam cerā Ci., eas res diurnus usus notavit Ci., notat et designat oculis ad caedem unumquemque nostrum Ci., oculis sibi puellam notare O., ungue notare genas O. razpraskati, ne … crura notent sentes O., pueri rubor ora notavit O. rdečica je dečku zaznamovala obraz = dečka je oblila rdečica, tempora ferro summa pecudum notant V. (s tem, da jim odrežejo čelno dlako), n. frontes Petr., ova atramento Col., lunae cursu tempora notant Cu. preračunavajo čas, štejejo leta; occ.
a) (na)pisati, zapis(ov)ati, popis(ov)ati: litteram (pismo) O., nomina, verba O., digitis charta notata meis O., verbis charta notata tribus O., n. libellos Mart.; abs.: scribit damnatque tabellas: et notat et delet O.
b) s kraticami pisati: notando consequi Q., notata, non perscripta erat summa Suet.
c) (na kratko) zapis(ov)ati, (za)beležiti (zabeleževati), omeniti (omenjati), navesti (navajati), naznaniti (naznanjati): caput Ci., haec omnia publicis tabulis notata sunt Ci., n. res singulas Ci., legem N., notans (sc. Atticus in annalibus) qui a quoque ortus, quos honores quibusque temporibus cepisset N., res notare sine nomine N., enumerare et notare naturas vinorum Plin., locus, in quo notentur, quae … Q.; od tod pren.: n. audita ali dicta mente, memori animo iussa, memori pectore dicta O. (dobro) si zapomniti; abs.: numerum nomenque notavi O.
d) z besedami označiti (označevati), izraziti (izražati), naz(i)vati, (po)imenovati: res nominibus novis Ci., aliquid verbis Latinis Ci., res voce Lucr., res propriis appellationibus Sen. ph.
e) v besedi skriti pojem naznačiti (naznačevati), določiti (določati), besedo etimološko razložiti (razlagati): cum ipsius postliminii vis quaeritur et verbum ipsum notatur; in quo Servius noster … nihil putat esse notandum nisi post … Ci.
f) (o pisatelju) opomniti (opominjati), pripomniti (pripominjati), opombo (opazko) da(ja)ti, doda(ja)ti; z ACI: annalibus notatum est Plin., Proculus apud eum notat Ulp. (Dig.).
g) (o)krasiti, (o)lepšati, odlikovati: quod maxime tanquam stellis quibusdam notat et inluminat orationem Ci., aliquem decore Ci., ita notata reliquisse Ci.
h) (po)kazati: est aliquid memori visa notare manu O.

2. zazna(va)ti, opaziti (opažati), zapaziti (zapažati), biti (postati) pozoren na kaj, (u)videti: cantūs avium, sidera, numerum, initium, sententias iuratorum hominum discoloribus signis Ci., genus Ci. po opazovanju določiti, ugotoviti, cursum rerum observando notare Ci., notavi ipse locum V., usque nota visu, ut cognoscere possis O., n. fontem, fumum Cu., quod ex vultu notari poterat Cu., n. sibi Ascylli fugam, in porticu gregem cursorum Petr., lacrimas alicuius Sen. ph., arma procul Val. Fl., voltus procul visentibus notabantur T., notavi et in Chirographo eius (sc. Augusti) illa praecipue Suet., n. lumina Stat.; z dvojnim acc.: si quos insignes (pozornost vzbujajoče) aut aliquā parte membrorum inutiles notaverunt, necari iubent Cu.; z ACI: ne ducem circumire hostes notarent L., quem cursitare notatum est Suet.; abs.: notante omni exercitu Suet.

3. kot držpr. t. t. (o cenzorju) rimskemu državljanu zaradi kakega prestopka pripisati v imeniku državljanov grajo (grajalno opazko; prim. nota 2. g), kot cenzor ukoriti koga, cenzorski ukor dati komu, okarati (ošteti, strogo opomniti) koga: cum florentem hominem censor notasset Ci., n. eos hac subscriptione Ci., aliquem furti et captarum pecuniarum nomine Ci., Salinator universas tribus in censura notavit levitatis nomine Suet., a censoribus notatus Aur.; z gen. (zaradi česa): eques Romanus impolitiae notabatur Gell., aliquem ignominiā notare Ci., C., Suet. (o cenzorju in poveljniku) sramotno kaznovati koga; metaf. sploh koga (o)karati, (po)grajati, ošte(va)ti, ukoriti, kaznovati, (o)sramotiti, (po)grditi, vzeti (jemati) komu ugled: crimen iudicio reservavi, rem notavi Ci., senatus rem, non hominem notavit Ci., ea luxuria communi maledicto notabatur Ci., necesse est eos, qui re sunt hostes, verbis notari, sententiis nostris hostes iudicari Ci., n. vitiorum quaeque H., si quis erat dignus describi … quod moechus foret aut sicarius aut alioqui famosus, (sc. poëtae) multa cum libertate notabant H., stultus amor dignusque notari H., quaeque Persius notat Q., ipse perpetuo spintheriae cognomine notatus Suet., notatus ob haec et sororis ioco Suet., immoderate Constantinum notare Amm.; z gen. = (ob)dolžiti, (o)kriviti, obtožiti (obtoževati) koga česa: aliquem temeritatis Aug.; rahleje = z besedami zbosti (zbadati), (raz)dražiti, pikniti (pikati) koga, z besedami ali obrazno mimiko meriti na koga, vtakniti (vtikati) se v koga, obregniti (obreg(ov)ati) se ob koga: seque indoluisse notatam (sc. verbis) O., senatum gestu notarat Suet.; od tod: notare aliquem vultu aversato Aur. oponašati koga. — Od tod adj. pt. pf. notātus 3 označen, zaznamovan, obeležen, spoznaven: quam maxime notatae similitudines Corn., quo nobis notatior sit similitudo Corn., homo omnium scelerum libidinumque notis notatissimus Ci.