Franja

lustre moški spol blesk, lesk, sijaj, politura; krema za čevlje; slava

de lustre bleščeč; ugleden
dar lustre (a) naloščiti (čevlje); poleščiti; polirati

mark¹ [ma:k] samostalnik
znak, znamenje; madež, brazgotina, praska, zareza; odtis, žig
britanska angleščina red, ocena (šolska)
ekonomija varstvena (tovarniška) znamka; cilj, tarča
figurativno standard, raven, norma, ugled; znak, križ (nepismenega človeka)
vojska tip, model
šport startno mesto (tek), mesto za kazenski strel (nogomet), sredina želodca (boks)
zgodovina marka, mejno ozemlje

ear mark razpoznavni znak na ušesu, figurativno razpoznavni znak
distinctive mark razpoznavni znak
a mark V tank tank tipa V
mark moot občinski zbor, shod
below the mark pod običajno ravnijo, nezadovoljiv, bolan
beside the mark mimo tarče, figurativno netočen, nepravilen, zgrešen, irelevanten
ameriško, sleng easy mark lahkovernež
šport to get off the mark startati
to hit the mark zadeti, uspeti
to leave one's mark pustiti sled
a man of mark ugleden človek
to make one's mark upon (ali with) uspeti, uveljaviti se pri
to make a mark in the calender zaznamovati dan v koledarju
sleng not my mark ni po mojem okusu, mi ne odgovarja
to miss the mark zgrešiti, ne uspeti
bad marks slabo spričevalo (v šoli)
to obtain full marks dobiti dobre ocene
off the mark čisto napačen, zgrešen
you are quite off the mark zelo se motite
to overshoot the mark ustreliti preko tarče; iti predaleč, gnati predaleč
straight off the mark takoj
(god) save the mark bog pomagaj če povem (opravičilo preden se pove kaj neprijetnega)
ekonomija trade mark varstvena (tovarniška) znamka
to toe the mark storiti svojo dolžnost
up to the mark na običajni ravni, zadovoljiv, dobrega zdravja
wide of the mark daleč mimo, figurativno zelo zgrešen
within the mark v dovoljenih mejah, upravičen
mark of mouth znak starosti (po konjevih zobeh)
marks of punctuation ločila
question mark vprašaj

name¹ [néim] samostalnik
ime, vzdevek, označba; reputacija, glas, ugled, čast; slavno ime, slaven človek; rod, rodbina

by name po imenu
to call s.th. by its proper name dati čemu pravo ime, reči bobu bob
to call s.o. names dajati komu priimke, psovati koga
family name priimek
first (ali given) name krstno ime
to give a dog a bad name and hang him vso krivdo zvaliti na človeka, ki je na slabem glasu
to give one's name povedati svoje ime
pogovorno give it a name! povej naravnost, kaj želiš!
to go by the name of živeti pod (tujim) imenom
the great names of our century slavni ljudje našega stoletja
to have a good (ill) name biti na dobrem (slabem) glasu
in name only samo po imenu
to have a name for biti na glasu; da
in the name of v imenu (ljudstva, usmiljenja itd.)
of name ugleden, pomemben
maiden name dekliško ime
in one's own name v svojem imenu
proper name lastno ime
to make one's name; ali to make a name for o.s.; ali to make o.s. a name zasloveti
not a penny (ali nickel) to his name čisto brez denarja je
to put one's name down for priglasiti kandidaturo
to send in one's name napovedati se, priglasiti se
to take a name in vain nespoštljivo o kom govoriti, po nemarnem imenovati
to keep one's name on the books ostati v klubu, šoli
to take one's name off the books izstopiti iz kluba, šole
to win a name for o.s. napraviti si ime, zasloveti
what's in a name? ime kaj malo pomeni

peso moški spol teža, težina; tehtnica, skodelica tehtnice; breme; težeča žalost

peso argentino, peso chileno peso (argentinski, čilski) (denarna enota)
peso atómico atomska teža
peso bruto bruto teža
peso neto čista teža
(šp) peso ligero (fuerte) lahka (težka) teža
peso específico specifična teža
peso vivo živa teža
campeón del peso pluma prvak peresne teže
exceso de peso presežna teža
a(l) peso po teži
de peso polnotežen; ugleden
en peso korporativno, skupno; neodločeno
dar buen peso dati dobro težo
eso se cae de su peso to je jasno
dar peso falto (corrido) dati prelahko (pretežko) težo
exceder el peso presegati težo
ganar (perder) en peso pridobiti (izgubiti) na teži
levantar en peso koga kvišku dvigniti
pagar a peso de oro plačati z zlatom
ser de peso (ali tener el peso) de 10 kilos tehtati 10 kg

poids [pwa] masculin teža; utež; breme (tudi figuré), peza; figuré pomen, važnost; pritisk; mera; sport krogla

au poids (commerce) po teži
de poids tehten, važen
de peu de poids malopomemben, netehten, neznaten
de tout son poids z vso svojo težo
poids atomique, brut, moléculaire, net, vif (ali: vivant) atomska, bruto, molekularna, neto, živa teža
poids et haltères dviganje uteži, težka atletika
poids lourd velik tovornjak
poids mort teža stroja, ki zmanjšuje njegovo teoretično storilnost; figuré oseba (stvar), ki je le v breme, za coklo v kakem delovanju, funkcioniranju
mouche, coq, plume, léger, mi-moyen, moyen, (mi-)lourd, bantam mušja, petelinja, peresna, (pol)srednja, srednja, (pol)težka, bantam teža
poids public meroizkusni urad
poids spécifique specifična teža
poids utile teža, ki jo more prepeljati kako vozilo
costume masculin poids plume peresno lahka obleka
homme masculin de poids ugleden človek
poids excédent masculin, manque masculin de poids presežek, primanjkljaj v teži
lancement masculin du poids (sport) met krogle
motif masculin de poids tehten razlog, vzrok
perte féminin de poids izguba na teži
attacher du poids à quelque chose pripisovati čemu važnost
avoir deux poids, deux mesures imeti dve meri, biti, pristranski
avoir un poids sur la conscience imeti kamen na srcu, imeti občutek krivde, kesati se
faire bon poids dobro tehtati, dati doobro mero, figuré biti velikopotezen
faire le poids odtehtati; vzpostaviti ravnotežje; familier moči igrati pomembno vlogo, moči biti kompetenten, biti sposoben
feter le poids (sport) suniti kroglo
perdre, prendre du poids shujšati (izgubiti na teži), zrediti se
tromper sur le poids (o)goljufati pri tehtanju
vendre quelque chose au poids de l'or zelo drago prodati

prestigio moški spol čar, slepilo, prevara; ugled, prestiž, slava

de mucho prestigio ugleden, slaven
gozar de un gran(de) prestigio uživati velik ugled, slaven biti

Rang, der, (-es, Ränge) rang (tudi Mathematik); Sport mesto; Mathematik red; Heerwesen, Militär čin; im Theater: balkon; Sport im Stadion: tribuna; ersten Ranges prvorazreden; von Rang ugleden; Rang und Namen haben biti ugleden; jemandem den Rang streitig machen tekmovati s kom, biti tekmec; jemandem den Rang ablaufen prekositi (koga)

rango moški spol rang, razred; ameriška španščina konj, kljuse

de alto rango ugleden

reputación ženski spol (dober) glas, sloves, ugled

gozar de buena reputación biti na dobrem glasu
perjudicar la reputación škodovati ugledu
de buena reputación ugleden
tener la mejor reputación biti na najboljšem glasu

réputation [repütasjɔ̃] féminin sloves, dober glas; ugled, čast

bonne, mauvaise réputation dober, slab glas (sloves)
réputation mondiale svetoven sloves
avoir la réputation (d'être avare) biti na glasu (kot skopuh)
connaître quelqu'un de réputation poznati koga po njegovem slovesu
être en réputation biti ugleden, nekaj veljati
perdre quelqu'un de réputation spraviti koga ob dober glas, razvpiti koga
acquérir de la réputation pridobiti si sloves
compromettre la réputation de quelqu'un kompromitirati koga, spraviti koga ob čast
jouir d'une excellente réputation uživati izvrsten ugled
individu masculin sans réputation človek brez časti
perdre sa réputation izgubiti svoj ugled

repute¹ [ripjú:t] samostalnik
ugled, sloves, glas, slava

by repute po (slabem ali dobrem) glasu
in high repute zelo ugleden
of repute ugleden, na glasu, renomiran
of good (bad) repute na dobrem (slabem) glasu
a man held in good (bad) repute človek na dobrem (slabem) glasu
a scientist of repute ugleden znanstvenik
of ill repute na slabem glasu, razvpit
he is a good doctor by repute on velja za dobrega zdravnika
to be held in high repute uživati velik ugled
I know him by repute poznam ga po njegovem slovesu

sloveč pridevnik
(priznan; ugleden) ▸ neves, híres, nevezetesNjene majice nosijo sloveča imena, kot so Courtney Love, Julia Roberts… ▸ A pólóján olyan híres nevek vannak, mint Courtney Love, Julia Roberts…
Sloveči naziv je mesto pridobilo s številnimi kulturnimi prireditvami. ▸ A hírnevét a város számos kulturális rendezvényének köszönheti.

socius 3 (iz *soqu̯ios, sor. s sequī; prim. skr. sákhā tovariš, (so)drug, prijatelj, ἀοσσέω pomagam, ἀοσσητήρ pomočnik)

I. adj.

1. združen, zvezan, povezan, v zvezi s kom (čim) bivajoč, skupen; v klas. prozi redko: consilia pacis et togae socia Ci., nocte sociā Ci. pod okriljem (senco, krinko) noči; večinoma pesn. in poklas.: hic (sc. Augustus) socium summo cum Iove nomen habet O., hic socias tu quoque iunge moras O. obotavljaj se skupaj z njo tudi ti, carpere socias vias O. skupaj iti, skupaj ubrati (ubirati) pot(a), socium regnum, socia spes, socia lingua, socius sermo, socius honor, socia dapes, socii penates, anni, ignes O., sanguis O. sorodna kri, sociis quid noctibus, uxor, anxia pervigili ducis suspiria curā? Stat., socia fontis amoenitate Plin., socia potestate Amm.

2. occ. po sklenjeni zvezi oz. zavezništvu združen, z(a)vezan, povezan, zavezniški: socii reges Ci., socii Carthaginiensium populi L., socia urbs L., civitas Ci., L., civitas Ubiorum socia nobis T. naša zaveznica, socia agmina V., socia classis O., timuit socias anxia Roma manus O. vojne z zavezniki, socia arma V., Sil., sociae cohortes T. (gl. spodaj II. 2. a.). —

II. subst.

1.
a) socius -iī, m tovariš, drug, sodrug, družabnik, družník, (so)déležnik, soudeleženec
b) socia -ae, f tovarišica, družica, družabnica, družníca, (so)déležnica, soudeleženka: sine sociis nemo quidquam tale conatur Ci., socium sibi adiungere S., hos castris adhibe socios V., hunc cape consiliis socium V., amissa sociorum pars O., ad eum interficiendum socios conquirit N., vacca et capella et ovis socii fuere leoni Ph. so se pridružile levu; z objektnim gen.: socius conciliorum tuorum Pl., socium et consortem gloriosi laboris amiseram Ci., laborum, periculorum meorum socius Ci. ep., huius consilii ne socium quidem habeo Ci. ep., neminem habeo culpae socium Ci. ep., socius amentiae scelerisque Ci., belli Ci. ep., socius regni Ci. ali regni socii Lucan. sovladar(ji), socii sceleris, insidiarum S., periculi socium habere L., socii laborum atque discriminum Cu., socii sacrorum O., cum sociis operum H., qui nos socias sumpserunt sibi Pl., vitae socia virtus Ci., addit se sociam V., sociasque sorores impietatis habet O., sociae doloris casusque tui Ap.; o krvnem sorodstvu: socius generis O. ali sanguinis O. sorodnik po krvi = brat; o zakonu: lectus socius O. izvoljeni (so)drug, tori socius O. soprog, socia tori O. soproga, socia generisque torique O. sorodnica po krvi (= sestra) in soproga, tudi samo socia = soproga: singuli multas uxores habent, nulla pro socia obtinet S. nobena ne velja za pravo zakonsko družico; metaf.: ulmus cum socia vite O.

2. occ.
a) socius -iī, m zaveznik, združenec, zavezanec: cuius maiores huic populo socii semper fuerunt Ci., bellum sociorum Ci. zavezniška vojna, vojna z zavezniki, (sc. Helvetii) Boios … receptos ad se socios sibi adsciscunt C., exercitus praedator ex sociis S. vojska pleniteljica zavezniškega ozemlja, magis indignemini bonis ac fidelibus sociis tam indignas iniurias … fieri L., socii Atheniensium N., socii foederatique Cu.; v času republike so za Rimljane socii italski zavezniki zunaj Lacija; od tod: socii et Latini Ci., L., socii et nomen Latinum ali socii nomenque Latinum ali homines Latini nominis et socii Italici S., socii ac nominis Latini L.; toda: socii nominis Latini ali socii Latini nominis L. latinski (lacijski) zavezniki, ki so od nekdaj uživali posebej ugleden položaj med rimskimi zavezniki; ko pa so po zavezniški vojni (od l. 91 do 88) italska ljudstva dobila rimsko državljanstvo, je izraz socii pomenil zavezniška ljudstva zunaj Italije: socii et exterae nationes Ci., (sc. Pompeium) unum ab omnibus sociis et civibus ad id bellum imperatorem deposci Ci., ad expilandos socios diripiendasque provincias Ci.; tako tudi: XXVI socias (= sociorum = zunajitalskih zaveznikov) cohortes tramittit T.; socius et (atque) amicus ali socius amicusque populi Romani Ci., S. idr. „zaveznik in prijatelj rimskega ljudstva“, častni naslov, ki so ga Rimljani podeljevali tudi tujim vladarjem; metaf. socius združenec (o živalih): iugales socii Sil. (o konjih).
b) trgovski tovariš ((so)drug), družabnik, partner, kompanjon: Corn. idr., rei pecuniariae Ci., socium fallere, qui se in negotio coniunxit Ci., socium fraudare Ci., quare quidem socium tibi eum velles adiungere, nihil erat Ci., fundum emptum habere cum socio Ci.; kot jur. formula: pro socio „za trgovskega družabnika“ = „zoper sleparskega trgovskega družnika“, npr. iudicium pro socio Ci. sodna preiskava (pravda) o nezvestobi (nepoštenosti, sleparstvu, goljufanju, prevari) trgovskega družabnika, pro socio damnari ali condemnari Ci. zaradi nepoštenosti do trgovskega družabnika, zaradi prevare (goljufanja, sleparjenja) trgovskega družabnika (objektni gen.).
c) pl. sociī -ōrum, m (pūblicānī) (z)družba, združenje, zadruga, zveza rimskih glavnih ali državnih davčnih zakupnikov: socii Bithyniae Ci. ep., sociorum tabulae Ci., hoc ergo adulteratur minimum in officinis sociorum Plin.
d) sociī nāvāles, gl. nāvālis.
e) socius rokodelski pomočnik: socius opificis Macr.

Opomba: Gen. pl. tudi sociûm: Pl., L., V. idr.

spoštovan pridevnik
1. (cenjen) ▸ tisztelt, tiszteletnek örvendőBil je spoštovan slikar in ugleden, bogat meščan. ▸ Nagy tiszteletnek örvendő festő és előkelő, gazdag polgár volt.
Leta 1959 je bilo igralstvo poklic, nadvse spoštovan, cenjen in tudi dobro plačan. ▸ 1959-ben a színészet egy módfelett tisztelt, nagyra becsült és jövedelmező szakma volt.

2. (upoštevan) ▸ tiszteletben tartott, betartottPravopisna pravila so spoštovana ali pa ne. ▸ A helyesírási szabályokat betartják vagy sem.
Izid referenduma mora biti spoštovan in uresničen. ▸ A népszavazás eredményét tiszteletben kell tartani és meg kell valósítani.

3. kot nagovor (v komunikaciji) ▸ tiszteltTako, spoštovani bralec, upam, da smo vam pomagali. ▸ Így, tisztelt olvasó, remélem, hogy tudtunk Önnek segíteni.
Lep dober večer voščim, spoštovane gledalke in cenjeni gledalci. ▸ Tisztelt nézőink, szép jó estét kívánok.

Staat², der, (-/e/s, ohne Plural) sijaj, blišč; (Sonntagsstaat) oprava, pražnja obleka; nur zum Staat le za reprezentanco; Staat machen mit postavljati se z, postaviti se z; großen Staat machen razkošno živeti; mit X ist kein Staat zu machen X ni ravno ugleden, z X-om se ravno ne moreš/moremo postavljati

station¹ [stéišən] samostalnik
postaja, (železniška, policijska, radijska) postaja; straža, stražna postaja
ameriško postajališče; službeno mesto (uradnika); položaj
vojska, navtika baza; oporišče
aeronavtika letalska baza
figurativno (visok) družbeni položaj ali mesto; (redko) poklic; stališče
cerkev, zgodovina post ob sredah in petkih; standardna mera (navadno 100 čevljev); mesto, ki rabi za izhodno točko pri geodetskem merjenju
množina, navtika bojni položaj, določen za vsakega člana posadke na ladji
avstralsko ovčarska ali živinska farma
zgodovina, indijsko angleška kolonija, evropska četrt
botanika odnos rastline ali živali do klime, do zemlje itd.
množina, cerkev postaje procesije pri križih itd., postaje križevega pota

in a humble station of life v skromnih razmerah
filling station; ameriško, petrol station britanska angleščina bencinska črpalka
fire (brigade) station postaja požarne brambe, gasilska postaja
first-aid station, ambulance station postaja prve pomoči
broadcasting station radijska oddajna postaja
call station (telefonska) govorilnica
goods station tovorna postaja
jamming station motilna radijska postaja
life-boat station obalna reševalna postaja
man of station ugleden človek
military (naval) station vojaška (pomorska) baza
police station policijska postaja
power-station elektrarna
Victoria Station Viktorijin kolodvor (v Londonu)
weather station vremenska postaja
to be on station in the Pacific biti stacioniran na Tihem morju
he is in a high station on je na visokem položaju
to make (to go) one's stations cerkev opraviti, moliti križev pot
I'll see you to the station spremil vas bom na postajo
to take up one's station zavzeti (postaviti se na) svoje mesto

veljav|en² (-na, -no) (ugleden, upoštevan) angesehen, [einflußreich] einflussreich

zdravnik samostalnik
(poklic) ▸ orvosPo nasvetu zdravnika je vzel zdravila, ki jih je imel doma. ▸ Az orvos tanácsára az otthoni gyógyszereit vette be.

zgodovinar samostalnik
(strokovnjak) ▸ történészPovezane iztočnice: glasbeni zgodovinar, kulturni zgodovinar, literarni zgodovinar, umetnostni zgodovinar

znanstvenik samostalnik
(strokovnjak) ▸ tudósAmeriški znanstveniki so globoko pod zemeljsko površino odkrili neverjetno veliko količino diamantov. ▸ Amerikai tudósok mélyen a föld felszíne alatt hihetetlen mennyiségű gyémántot fedeztek fel.