Franja

reißen ([riß] riss, gerissen)

1. trgati, durch: pretrgati, (zerreißen) strgati, aus den Händen: iztrgati (intransitiv se); (entwinden) izpuliti, potegniti iz; von: odtrgati

2. reißen an etwas (sunkovito) potegniti za, cukniti za, pocukati za

3. (schnell drehen) hitro obrniti, sunkovito obrniti (das Lenkrad zur Seite reißen sunkovito obrniti krmilo)

4. Raubtier: ujeti, požreti

5. Sport beim Hochsprung die Latte: podreti; Sport ein Gewicht: potegniti, suniti, suvati; Musik das Becken: drsati, obdrsniti ein Loch in etwas reißen narediti luknjo v; Possen reißen uganjati norčije; der Film reißt figurativ film se (komu) utrga; die Geduld reißt jemandem (koga) mine potrpljenje; sich reißen die Haut: opraskati se; an sich reißen polastiti se (česa); aus dem Zusammenhang reißen iztrgati iz konteksta; aus dem Schlaf reißen vreči iz spanja; aus der Erde reißen potegniti/izpuliti iz zemlje; in Stücke reißen raztrgati (na kosce); ich könnte mich in Stücke reißen figurativ požrl bi se; sich reißen um figurativ puliti se za; sich von der Kette reißen strgati se z verige; vom Hocker reißen figurativ navdušiti, navduševati; zu Boden reißen vreči po tleh/na tla; innerlich hin und her gerissen notranje razklan

Reklametrommel: die Reklametrommel rühren/schlagen uganjati hrupno reklamo

rogue [róug]

1. samostalnik
lopov, falot, slepar, goljuf, malopridnež, ničvrednež
arhaično potepuh, klatež, vagabund
pogovorno, šaljivo navihanec, hudomušnež, razposajenec, porednež; neubogljiv konj, mrha, kljuse; samec (slon, bivol itd.) samotar; rastlina presajenka slabše vrste

rogue elephant hudoben samotarski slon
rogues' gallery uradna zbirka fotografij kriminalcev v Scotland Yardu
to play the rogue smešne uganjati, počenjati vragolije

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
počenjati vragolije; varati, (o)slepariti, (o)goljufati
arhaično potepati se, klatiti se; pleti in uničevati (npr. rastline slabše vrste)

Schabernack, der, norčije; Schabernack treiben uganjati norčije

sērius² 3 (sor. s stvnem. swāri, swār = nem. schwer, z got. swērs časten, tehten, z gr. ἕρμα ladijski balast; prim. še lit. svarùs težek (težak), svãras funt, tehtnica, svoras kembelj ali utež pri uri, sveriù dvigati, tehtati) pravzaprav „tehten“, od tod resen, resnoben (naspr. iocosus); o stvareh: CORN., PLIN. IUN., SUET., VAL. MAX., GELL., LACT., AMM. idr., res PL., TER., videat in primis, quibus de rebus loquatur: si seriis, severitatem adhibeat, si iocis, leporem CI., cum gravibus seriisque rebus satis fecerimus, ludo et ioco uti licet CI., verba TIB., verba seria dictu H., dicta Q.; subst. sērium -iī, n resnoba, resnost, resnobnost, resnota (naspr. iocus, ludus): Q., si quid per iocum dixi, nolito in serium convortere PL., res in serium versa est CU. stvar se je obrnila na resno stran, stvar je postala resna, zadevi so podtaknili tehtne vzroke; pogosteje pl. sēria -ōrum, n resne stvari (reči, zadeve) (naspr. ioci, ioca, lusūs et ioci): PLIN. IUN. idr., quicum ioca, seria, ut dicitur (sc. agimus ali aguntur uganjamo, se uganjajo) CI., seria ac iocos celebrare (uganjati) L., ioca atque seria cum humillumis agere S. spuščal se je v šalo in resne reči, šalil se je in bil resen, nisi tot lusus et tot mea seria nosses O., amoto quaeramus seria ludo H., per seria, per iocos T.; abl. adv. sēriō resno, resnično, za resnico, res, zares(no) (naspr. ioco, per iocum): PL., PLIN., Q., ne quis eam rem ioco seriove cuiquam exprobraret L., serio iam rex ... in regiam pervenit CU.

suyo-a njegov(a), njen(a); Vaš(a)

no es suyo to ni njegovo
un amigo suyo neki njegov prijatelj
de suyo sam od sebe
elegante de suyo prirojene elegance
a cada uno lo suyo čast, komur čast
gastar lo suyo y lo ajeno vse zapraviti ali pognati
hacer suyo prilastiti si
hacer una de las suyas, hacer la suya po svoje narediti, svoje uganjati
no llegar a la suya slabo jo izvoziti, slabo se odrezati
salir(se) con la suya uveljaviti svojo voljo
los suyos njegovi (svojci)

svinjaríja (-e) f pejor.

1. porcheria, sporcizia

2. (grdo dejanje ali ravnanje) porcata, carognata, maialata; porcheria:
počenjati, uganjati svinjarije fare, combinare porcherie

3. (slabo pripravljena jed) schifezza

šal|a ženski spol (-e …)

1. der Scherz (prvoaprilska Aprilscherz)
slaba šala ein schlechter Scherz
(zabava) der Spaß
to ni šala damit ist nicht zu scherzen
brez šale Spaß beiseite
ne poznati šale (biti hitro užaljen) keinen Spaß/ Scherz verstehen
uganjati šale scherzen, seine Scherze treiben (mit)
v šali im Spaß
obrniti na šalo scherzhaft aufnehmen
za šalo im Spaß, scherzweise, zum Spaß, zum Scherz
kot za šalo mühelos

2. (smešnica, vic) der Witz (dvoumna zweideutiger, judovska jüdischer, nedostojna unanständiger, politična politischer), -witz (besedna Wortwitz, judovska Judenwitz, kosmata Männerwitz, šolska Schulwitz, vulgarna Gassenwitz)
zbijati šale witzeln, Witze reißen

3. (norčija) der Streich

šála plaisanterie ženski spol , raillerie ženski spol , bouffonnerie ženski spol , facétie ženski spol, familiarno blague ženski spol , (dovtip) mot moški spol plaisant (ali pour rire) , bon mot, boutade ženski spol

brez šale plaisanterie (ali raillerie) à part, blague à part, trêve ženski spol de plaisanterie(s), sans blague!
v šali pour rire, pour plaisanter, par plaisanterie, par raillerie
aprilska šala poisson moški spol d'avril
slaba šala mauvaise plaisanterie, plaisanterie de mauvais goût
bila je le šala ce n'était que pour rire, c'était une (simple) plaisanterie
to ni šala ce n'est pas rien (ali peu de chose)
to je bilo za šalo c'était pour rire, histoire de rire
pol za res, pol za šalo moitié sérieux, moitié plaisant; mi-figue, mi-raisin
razumeti šalo comprendre la plaisanterie, entendre raillerie
ne razumeti (nobene) šale ne pas entendre raillerie (ali plaisanterie)
šale uganjati, zbijati s kom se jouer (ali se moquer, s'amuser, se faire un jeu) de quelqu'un

šála broma f ; chanza f ; (dovtip) chiste m ; (nagajanje) burla f , fam choteo m , chunga f , guasa f

za šalo por broma
v šali en broma, en tono de broma
groba, slaba šala broma de mal gusto (ali pesada)
bila je le šala sólo era en broma
ni mi do šal no estoy para bromas
s tem ni šale no es cosa de broma
to je draga šala zame eso me cuesta un ojo de la cara
šala gre predaleč esto ya pasa de broma
pol za res, pol za šalo entre bromas y veras
pustimo šale (ob strani) ¡bromas aparte!, ¡hablemos en serio!, ¡dejémonos de bromas!
razumeti šalo, ne zameriti šale no tomar a mal una broma
nobene šale ne razumeti no entender de burlas (ali de bromas), no estar para bromas, no ser amigo de bromas
šale uganjati, zbijati s kom bromear (ali chancear ali hacer bromas) con alg

traparij|a ženski spol (-e …) die Dummheit, die Eselei
traparije množina govoriti, pisati: dummes Zeug
uganjati/početi traparije Unfug treiben

treiben (trieb, getrieben)

1. Tiere: gnati, nagnati, naganjati; bei der Jagd: goniti; Menschen: gnati, spraviti, in den Tod: pognati, in Raserei usw.: spraviti (v); einen Ball ins Tor: zabiti (žogo v vrata)

2. irgendwohin, Medizin Blut in die Adern: potisniti, potiskati; einen Nagel ins Holz: zabiti; etwas in die Haut usw.: zadreti (si); einen Menschen (antreiben) priganjati; Preise: (prekomerno) zviševati; Technik gnati, poganjati; Technik potisniti, potiskati; Metalle: taniti

3. Agronomie und Gartenbau Pflanzen: siliti

4. ein Handwerk, Gewerbe: ukvarjati se z; (machen) počenjati, početi; [Mißbrauch] Missbrauch treiben mit zlorabljati (kaj); Scherz treiben mit uganjati norčije z; Spionage treiben vohuniti; Spott treiben mit norčevati se iz; sein Unwesen treiben uganjati grdobije/zločine

5. es treiben: es toll treiben noreti; es arg treiben početi grde reči, noreti; es zu bunt treiben preveč si privoščiti; es mit jemandem treiben spolno občevati (s kom)

6. intransitiv auf dem Wasser: lebdeti (v vodi), plavati (na vodi); Pflanzen: poganjati, brsteti; Teig: vzhajati; [Schiffahrt] Schifffahrt Schiff vor Anker: orati (sidro orje); Technik Metallurgie napihavati se

Ulk, der, potegavščina, norčija, hec; Ulk machen uganjati norčije

Unfug, der, neumnost, neumnosti; Recht prekršek (grober težji); Unfug treiben uganjati/početi neumnosti/traparije

Wesen, das, (-s, -) lebend: bitje; (das Wesentliche) bistvo; eines Menschen usw.: narava; menschliches Wesen človeško bitje; sein Wesen treiben uganjati neslanosti; viel Wesens machen delati veliko reč; kein Wesen machen ne meniti se

zouave [zwav] masculin zuav, nekoč vojak v alžirskem polku francoske vojske; (familier)

faire le zouave drzno in bahaško nastopati; čas zapravljati; uganjati burke

балясы f pl.
точить балясы burke uganjati, šaliti se

дурак m bedak; prismuknjenec; (dvorski) norec;
дураки pl. kvartaška igra;
только без дураков le ne nobenih neumnosti;
валять/ломать/корчить дураки norčije uganjati;
круглый, набитый д. velik bedak;
нашёл дурака! nisem tako neumen;
он остался в дураках speljali so ga na led;
свалял дурака napravil sem neumnost;
д. дураком popoln bedak

откалывать, отколоть

1. odcepljati, odcepiti, odklati; ločiti; (lj.) kaj neumestnega blekniti ali narediti;
они откололи казачки z vnemo so odplesali kazačok (ples);
о. штуки čudne stvari uganjati;

2. odpe(nja)ti (pripeto z iglo);

отмачивать, отмочить odmakati, odmočiti;
о. штуки smešne uganjati