кручиниться žalostiti se, trpeti
мучиться mučiti se, trpeti
потерпеть (pre)trpeti, utrpeti, doživeti; potrpeti;
п. поражение poraz doživeti;
я не потерплю беспорядков ne bom trpel neredov
претерпевать, претерпеть (pre)trpeti; prenašati, prenesti
сносить, снести1 odnašati, odnesti, odtrgati; prenašati, prenesti (nesrečo), (pre)trpeti;
с. дом hišo podirati, podreti;
страдать trpeti;
с. грудью biti bolan na prsih;
с. зубами imeti zobobol;
с. одышкой imeti naduho;
у него страдает воображение domišljije mu manjka
стражда́ти -да́ю недок., trpéti -ím nedov.
терпеть trpeti, prenašati;
дело не терпит отлагательства zadeva je neodložljiva, je nujna;
время терпит časa je še dovolj;
бумага всё терпит papir vse prenese;
терпі́ти -плю́ недок., trpéti -ím nedov.
abominare v. tr. (pres. abomino) prezirati, ne trpeti, čutiti gnus, odpor do česa
agonize [ǽgənaiz] prehodni glagol & neprehodni glagol
mučiti, trpinčiti; hudo trpeti, strastno se boriti; biti v agoniji, umirati
circumdoleō -ēre krog in krog bolečino čutiti, od vseh strani trpeti: Cael.
clem [klem] prehodni glagol & neprehodni glagol
narečno stradati, z lakoto mučiti; lakoto trpeti
compatior -ī -passus sum
1. sotrpeti, skupaj (hkrati, obenem) trpeti: Cael., Eccl.
2. usmiliti se: Eccl.
concruciō -āre muke prizade(ja)ti komu, mučiti koga, v pass. muke trpeti: omni corpore concruciari Lucr.
darben trpeti pomanjkanje
dehabeō -ēre trpeti pomanjkanje: Hier.
detestar sovražiti, mrzeti; občutiti gnus do; prekleti, ne trpeti
detestar de la mentira sovražiti laž
détester [-tɛste] verbe transitif mrziti, sovražiti, ne trpeti (koga)
je déteste attendre nerad čakam
je déteste ces gens, cette musique ne morem trpeti teh ljudi, te glasbe
il se fait détester de tout le monde pri vseh je osovražen
je ne déteste pas un verre de vin ne branim se kozarca vina, imam rad kozarec vina
dēvorō1 -āre -āvī -ātum
1. pogoltniti, požreti (požirati): Ca., Cels., Plin., Sen. ph., Eccl., id, quod devoratur Ci., ne (canes) nos vivos devorent Ph., devoravit Neptunus (= mare) trecenties sestertiûm Petr.
2. pren.
a) zažreti (zažirati), zapraviti (zapravljati), potratiti, pognati: omnem pecuniam publicam Ci., beneficia Caesaris Ci., non modo patrimonium, sed urbis et regna Ci., cum partim (= partem) eius praedae profundae libidines devorassent Ci.; occ.: d. aliquem Pl. zapraviti komu imetje, nomen d. Pl. pozabiti.
b) požreti (požirati), pogoltniti, goltati = zadrž(ev)ati, ne (po)kazati, skri(va)ti: vocem lacrimasque devorat dolor O., d. gemitūs Sen. ph., verba Q. požirati = le napol izgovarjati, pudor devoratus Ap. zatrt, potlačen.
c) ”kaj neprežvečeno požreti“ = česa ne razume(va)ti: eius oratio … a multitudine … et a foro … devorabatur Ci.
č) kaj požreti = po čem poželjivo hlastniti (hlastati), seči (segati), kaj poželjivo spreje(ma)ti, po čem hlepeti, za čim poželjivo stremeti, kaj osvojiti si: meretrix mare ut est; quod des, devorat Pl., d. mea dicta, orationem dulcem Pl. hlastno poslušati, librum, illos libros Ci. kar požirati, hlastno prebirati, verbum ipsum omnibus … partibus devorarat Ci., d. spe et opinione praedam, omnium locupletium fortunas spe atque avaritia Ci., regis hereditatem spe devoravisse Ci. ep. misliti, da ima dediščino že v žepu, spe devoratum lucrum Ci. dobiček, o katerem je menil, da ga ima že v žepu, cum hic rapo umbram quoque spei devorasset Varr. fr. ko je bil … celó senco (= zadnjo iskrico) upanja požrl, adeo pertinax spes est, quam humanae mentes devoraverunt Cu.; oculis aliquid d. Iust. z očmi požirati = poželjivo gledati, oculis devorantibus Mart. s poželjivimi očmi.
d) kaj neprijetnega požreti (požirati), voljno (pre)trpeti, potrpežljivo prenesti (prenašati): molestiam paucorum dierum, hominum ineptias ac stultitias Ci., taedium illud Q.
e) (o neživih subj.) požreti (požirati), pogoltniti, goltati, pogrezniti (pogrezati), ugonobiti (ugonabljati), zatreti (zatirati), uničiti (uničevati): me Zanclaea Charybdis devoret O., malae tenebrae Orci, quae omnia bella devoratis Cat., M. Catonem si mare devorasset Sen. ph., aquae devorant terras Plin., aquilarum pinnae mixtas reliquarum alitum pinnas devorant Plin., devorent vos arma vestra Iust.; pass.: devorer telluris hiatu O., rotae devorantur Vitr. se pogrezajo, Myus olim ab aqua est devorata Vitr., quot oppida in Syria, quot in Macedonia devorata sunt Sen. ph. se je pogreznilo, in orchestris … devoratur (vox) Plin. se izgublja, Iuppiter a Claudio Caesare dicatus, qui devoratur Pompeiani theatri vicinitate Plin. ki mu bližina Pompejevega gledališča jemlje veličino.