Franja

izbôsti (-bôdem) perf.

1. cavare:
izbosti trn iz kože cavare la spina dalla pelle

2. punteggiare

izdírati (-am) | izdréti (-drèm)

A) imperf., perf. cavare, estrarre, strappare:
zdravnik je izdrl dva zoba il dentista estrasse due denti
izdirati trn iz roke cavare il pruno dalla mano
izdirati meč iz nožnice sguainare la spada

B) izdírati se (-am se) | izdréti se (-drèm se) imperf., perf. refl. strapparsi

kalibrsk|i (-a, -o)
kalibrski trn der Kaliberdorn, Grenzlehrdorn
kalibrska stiskalnica die Kalibrierpresse

konic|a¹ ženski spol (-e …) die Spitze; (trn) der Dorn; -spitze (diamantna Diamantspitze, čevlja Schuhspitze, jezika Zungenspitze, sulice Lanzenspitze, nosu Nasenspitze, prsta Fingerspitze, prsta na nogi Zehenspitze, puščice Pfeilspitze, kovinska Metallspitze, noževa Messerspitze, železna Eisenspitze)
tehnika rezalna konica der Reißer
zaobljena konica die Kugelkuppe

koreninsk|i (-a, -o) rastlinstvo, botanika Wurzel- (gomolj die Wurzelknolle, vlakno die Wurzelfaser, lasek das Wurzelhaar, les das Wurzelholz, agronomija in vrtnarstvo peteršilj die Wurzelpetersilie, poganjek der [Wurzelsproß] Wurzelspross, trn der Wurzeldorn, vrat der Wurzelhals, agronomija in vrtnarstvo gruda der Wurzelballen, agronomija in vrtnarstvo zelena der/die Wurzelsellerie)

Krístusov | krístusov (-a -o) adj.

1. rel. di Cristo:
Kristusovo trpljenje la passione di Cristo
Kristusovi apostoli gli apostoli
Kristusov namestnik il vicario di Cristo, il papa
um. Giottov križani Kristus il Crocefisso di Giotto

2. inter.
za pet Kristusovih ran per l'amor del cielo

3. bot.
kristusov trn paliuro (Paliurus spina christi)

listn|i (-a, -o) rastlinstvo, botanika Blatt- (baza der Blattansatz, der Blattgrund, kožica das Blatthäutchen, nožnica die Blattscheide, Scheide, ploskev die Blattspreite, Spreite, rozeta die Blattrosette, žila die Blattader, pecelj der Blattstiel, popek die Blattknospe, trn der Blattdorn, rebro die Blattrippe, rob der Blattrand, vitica die Blattranke, zelenilo das Blattgrün); živalstvo, zoologija, gradbeništvo, arhitektura Blatt- (friz der Blattfries, okras die Blattnase, ornament das Blattornament, maska die Blattmaske, stenica die Blattwanze)
valoviti listni friz die Blattwelle, der Laubfries
živalstvo, zoologija, agronomija in vrtnarstvo listni bolhač Schwarzbeiniger Erdfloh

līveō -ēre (—) (—) (iz *(s)līu̯ei̯ō, kar se je razvilo iz indoev. *sliH-u̯o- prim. lat. līvor, līvidus, sl. sliva = hr. šljȉva = lit. slyvà, stvnem. slēha, slēwa = nem. Schlehe črni trn, trnulja)

1. (po)modréti, (po)višnjéti, posta(ja)ti višnjev(e barve), (po)temnéti, (po)črnéti, svinčene barve, modrikast, zamodrel, pomodrel, višnjev postati (biti), poseb. po stisku, udarcu, sunku: Pl., haec sua maternis queritur livere catenis brachia Pr., livent rubigine dentes O.; večinoma pt. pr. līvēns -entis svinčene barve, modrikast, višnjev: plumbum V., pruna nigro liventia suco O., pectora tundunt liventia (prolept.) O. bijejo se po prsih, da so vse višnjeve, compedibus liventia crura O., l. margarita T., venenum Sil., iuvat ire et visere iuxta liventīs in morte oculos Stat.

2. metaf. bled biti od zavisti, zavisten, nevoščljiv biti, zavidati komu, grdo gledati koga; abs. in z dat.: liveat infandum liceat Argos Stat., rupesque nitent, quīs purpura saepe Oebalis et Tyrii moderator livet aëni Stat., livet Charinus, rumpitur, furit, plorat Mart., potet caldam, qui mihi livet, aquam Mart., Albanae livere potest pia quercus olivae Mart., et invidere et livere T., (sc. Senecam) livere iis, qui … eloquentiam tuendis civibus exercerent T.; od tod pt. pr. līvēns -entis nevoščljiv, zavisten, grdogled: quid imprecabor, o Severe, liventi? Mart.

luknjanj|e srednji spol (-a …) das Lochen
…za luknjanje Loch-
(klešče die Lochzange, trn der Lochdorn)

mote [móut] samostalnik
prašek, drobec

Biblija mote in s.o.'s eye trn v očesu
Biblija mote and beam majhen greh drugega v primerjavi z lastnim velikim grehom

offusquer [ɔfüske] verbe transitif (o)slepiti

offusquer quelqu'un (figuré) ogorčiti, razjeziti, biti komu trn v peti, ne ugajati komu
s'offusquer de quelque chose jeziti se zaradi česa, spotikati se nad; vieilli skriti

ognjén (-a -o) adj.

1. di fuoco; knjiž. igneo:
ognjene iskre scintille di fuoco

2. fiammante, color fiamma, acceso

3. pren. focoso, ardente, infuriato, impulsivo:
prisluhniti ognjenim besedam ascoltare un discorso infuocato

4. pren. veemente, forte; pren.
ognjena krogla il sole
ognjeni jeziki so švigali kvišku la fiamma guizzava alta
pren. ognjeni petelin (na strehi) incendio, fuoco
bot. ognjeni trn agazzino (Pyracantha)

oparnic|a ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika (črni trn) der Schlehdorn

pásji (-a -e) adj.

1. canino; di cane, di cani:
pasja zvestoba fedeltà canina
pasja razstava mostra di cani
pasja vprega tiro di cani
pasji povodec, pasja vrvica guinzaglio
pasje leglo cucciolata

2. pejor. (hudoben, zloben) cane, d'un cane:
pasji sin figlio d'un cane

3. pren. cane, da cani:
pasji svet mondo cane
pasje vreme tempaccio, tempo da cani
pasje življenje vita da cani
pasji mraz freddo cane
pasja vročina canicola, caldo tremendo
pasji dnevi (23. 7.—23. 8.) solleone, canicola

4. pren.
pasja figa nonnulla, inezia
(v adv. rabi) za to se eno pasjo figo brigam non me ne importa un accidente, un fico secco
to je pasjo figo vredno non vale un fico secco
(v medmetni rabi) pasja figa, pa tak izlet una gita schifosa
biti ves pasji essere di malumore, incattivito, inviperito; furbo (come il diavolo)
profesor je ves pasji il professore è severissimo
imeti pasjo srečo avere una fortuna sfacciata
pog. pasja radost salsicciotto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. rumena pasja čebulica stellina dorata (Gagea lutea)
vet. pasja steklina rabbia canina, idrofobia
zool. pasja trakulja echinococco (Echinococcus granulosus)
bot. pasja trava pannocchina, erba mazzolina (Dactylis)
pasja znamka piastrina
bot. pasji jezik lingua di cane, cinoglossa (Cynoglossum officinale)
bot. pasji peteršilj falso prezzemolo, cicuta minore (Aethusa cynapium)
pasji rep coda di cane, cinosuro (Cynosurus cristatus)
zool. pasji som canesca, galeo (Galeo canis)
bot. pasji trn marrucca, paliuro (Paliurus)
pasje zelišče ballerina, morella (Solanum nigrum)

pet|a¹ [ê] ženski spol (-e …) anatomija die Ferse; obute noge: die Hacke
Ahilova peta Achillesferse, figurativno wunder Punkt
živalstvo, zoologija pri konjskem kopitu: der Ballen
šport sed na petah der Fersensitz
figurativno odnesti pete abhauen, verschwinden, Fersengeld geben
obrusiti si pete pri iskanju: sich die Füße ablaufen (nach), sich die Füße wund laufen
figurativno pokazati pete Fersengeld geben
stegniti pete (umreti) ins Gras beißen
od glave do pete von Kopf bis Fuß, von oben bis unten, vom Scheitel bis zur Sohle
figurativno biti pod čigavo peto unter (jemandes) Knute stehen
v peti in der Ferse
figurativno biti trn v peti ein Dorn im Auge (sein)
biti komu za petami (jemandem) auf dem Fuße folgen
biti komu (neprestano) za petami (jemandem) auf Schritt und Tritt folgen
obesiti se komu za pete sich an (jemandes) Fersen heften

pêta (-e) f

1. calcagno, tallone; (pri čevlju) tacco:
zasukala se je na peti in odšla girò sui tacchi e se ne andò
nosi haljo (dolgo) do pet porta una vestaglia che le arriva ai calcagni
vojak je udaril s petami v pozdrav il soldato battè i tacchi in segno di saluto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. teče, da ga pete komaj dohajajo corre velocissimo
brusiti pete camminare, correre veloci
pejor. iztegniti pete tirare le cuoia
lizati pete komu leccare i piedi a qcn.
odmakniti, odnesti, pobrati pete battersela
obesiti, prilepiti se komu za pete essere, stare alle calcagna, alle costole di qcn.
biti komu trn v peti essere come il fumo negli occhi per qcn.
gori mu pod petami gli brucia la terra sotto i piedi
imeti koga pod peto avere uno sotto il completo dominio
biti hitrih, urnih pet essere un bravo camminatore, corridore
biti poštenjak od glave do pete essere una perla di galantuomo
anat. (tudi pren.) Ahilova peta tallone d'Achille

2.
igelna peta gambo (dell'ago)
peta pluga la suola dell'aratro
peta kose sperone della falce
PREGOVORI:
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe

Pfahl, der, (-/e/s, Pfähle) kol; Baukunst, Architektur pilot; Trassierung: količek; ein Pfahl im Fleisch figurativ trn v telesu

punzar [z/c] zbosti; figurativno užalostiti

le punzan remordimientos vest ga grize
punzarse con una espina trn si zadreti

róžen (-žna -o) adj. rosa; di rosa; roseo:
rožni vrt roseto
rožni grm rosaio
rožni trn spino di rosa
rožno olje olio di rosa
rožna mladost beata gioventù
rožno jutro mattino sereno
bot. rožni koren rodiola (Rhodiola rosea)
zool. rožni škržat cicalina delle rose (Typhlocyba rosae)
rel. rožni venec rosario

sacar [c/qu] vzeti iz, potegniti iz, izvleči, izpuliti; kopati, izkopati; izdati (knjigo); izvabiti (denar); (po)kazati, na dan prinesti, objaviti; izmisliti; odkriti, najti; odvzeti, odstraniti, očistiti (madeže); sklepati, rešiti; (žreb) izvleči; splakniti (perilo); izigrati (žogo); ameriška španščina laskati se; trgovina izvažati (blago)

sacar absuelto oprostiti (pred sodiščem)
sacar agua vodo zajeti, po vodo iti
sacar buenos alumnos dobro učiti (o učitelju)
sacar consecuencias potegniti sklepe, sklepati
sacar copia prepisati
sacar una copla izmisliti pesmico
sacar la cuenta iz-, za-računati; premisliti
sacar dinero (a) denar izvabiti (iz)
sacar fuera de sí čisto zbegati
sacar el gordo glavni dobiček vleči
sacar lágrimas do solz ganiti
sacar lengua (a) jezik pokazati; komu jezik izpuliti (grožnja)
sacar manchas odstraniti madeže
sacar una moda uvesti modo
sacar un mote zasmehljivo ime dati
sacar muelas izdreti zobe
sacar un ojo oko izbiti
sacar notas (za)beležiti, opazke (si) delati
sacar novio spustiti se v ljubezensko razmerje (o dekletu)
sacar el pecho izprsiti se
sacar pollos rediti kokoši
sacar un premio de la lotería zadeti dobitek v loteriji
sacar una prenda zopet odkupiti zastavljen predmet
sacar provecho (ali fruto) imeti korist
sacar una prueba (fot) napraviti kopijo
sacar punta priostriti (svinčnik)
sacar la raya lase s prečo razdeliti
¿qué has sacado? kaj imaš od tega?
¿de dónde lo has sacado? odkod imaš to?
sacar cavando izkopati
sacar meditando izmisliti
sacar mendigando izprositi
sacar a bailar, sacar al baile pozvati na ples
sacar a luz razkriti; objaviti
sacar a pulso (un dibujo) prostoročno risati
sacar a sol izpostaviti soncu
sacar con agua fuerte odjedkati
sacar con bien srečno končati
sacar de un apuro iz stiske pomagati
sacar de la cama iz postelje spoditi
sacar do madre (fig) koga razburiti
sacar de paseo na sprehod peljati, na sprehod s kom iti
sacar en hombros na ramena vzeti
sacar por el color po barvi spoznati
sacarse la espina trn si izdreti
sacar de tino pamet spraviti