Franja

schwabbeln tresti se; Technik polirati, spolirati

shiver² [šívə]

1. samostalnik
drget, drhtenje, trepet(anje), tresenje, šklepet(anje), kurja polt

the shiver mrzlica, tresavica
to be (all) in a shiver tresti se kot trepetlika
it gave me the shivers mraz (srh) me je spreletel

2. neprehodni glagol
drhteti (with excitement od razburjenja)
tresti se (with cold od mraza)
plapolati (v vetru) (jadro ipd.)

singultiō -īre (singultus)

1.
a) ihteti, hlip(t)ati: Prisc., iniecta manu me renitentem lacrimisque rursum promicantibus crebra singultientem clementi violentia secum adtraxit Ap.
b) kolcati se komu, hlipeti se komu: aut bilem vomunt aut singultiunt Cels., dandum (sc. vinum) nec singultientibus Plin., cholera usque eo afflictus sum, ut vocem amitterem, singultirem, suspirio tum a[n]gerer Fr.

2. metaf.
a) kokati, kvokati, klokati, klokotati, kokodakati, kokodajs(k)ati, kropati (o kokoši): Col.
b) tresti se, drgetati, drhteti od poželenja, naslade: ut tuus iste nepos olim satur anseris extis, quum morosa vago singultiet inguine vena, patriciae immeiat vulvae? Pers.

strȅcati -ām
1. gl. štrecati
2. drhteti, tresti se: stric sjeđaše na divanu, strecajući od svakog koraka, jer se bojao pohoda
3. ječati: dijete sa bolesnom nogom, položilo je glavu na koljena, streca, uzdiše

štrȅcati -ā
1. trgati, zbadati: štreca me nešto u leđima; boli i štreca zub
2. trepetati, tresti se, drhteti: uveče štrecam na svom ležištu i uzalud pokušavam da se pridignem

tattern tresti se, drgetati

temblar [-ie-] tresti se, trepetati, drhteti, drgetati; bati se

temblar de frío tresti se od mraza
temblar de susto trepetati od strahu
hacer temblar (a) oplašiti koga
no hay que temblar ničesar se ni treba bati
quedar temblando skoraj prazen ostati (kozarec po krepkem požirku)

temblequear, tembletear stalno se tresti, drgetati

thrill² [ɵril] prehodni glagol
peti s tresočim se glasom, tremolirati (melodijo); pretresti, prevzeti, popasti (groza, žalost, skrb), vznemiriti; navdušiti, razburiti

an earthquake thrilled the land potres je pretresel deželo
her voice thrilled the listeners njen glas je elektriziral poslušalce
the sight thrilled him with horror pogled ga je navdal z grozo
neprehodni glagol
zgroziti se (with ob)
vznemiriti se, razburiti se, (za)drhteti, tresti se, vibrirati; biti preplašen, prestrašen (at, with ob, zaradi)

he thrills with delight drhti od veselja
the earth thrills zemlja se trese
fear thrilled through my veins strah me je spreletel

throb [ɵrɔb]

1. samostalnik
bitje, udarjanje; utrip (srca, žile)
figurativno nenadno razburjenje; drhtenje

throbs of pleasure drhtenje od veselja
heart-throbs bitje srca

2. neprehodni glagol
biti, udarjati, utripati (srce, žila); tresti se, drhteti

tingle [tiŋgl]

1. samostalnik
zvenenje, šumenje (v ušesu); zbadanje; ščemenje; mravljinci (v životu); srbenje pikanje; skelenje; drhtenje, tresenje nervozno vznemirjenje

2. neprehodni glagol
zveneti v ušesih, šumeti; ščemeti; bosti, zbadati; srbeti, pikati; skeleti (with od)
drhteti, tresti se, biti živčno vznemirjen
figurativno biti nabit (with z)
prehodni glagol
povzročiti zvenenje, šumenje, srbenje

my ears are tingling v ušesih mi šumi
the story tingles with interest zgodba je napeto zanimiva

tiritar tresti se, mraziti

tiritar de frío drgetati od mraza

titil(e)ar tresti se, drgetati; plapolati, migljati

tȉtrati -ām
I.
1. tresti se, nihati, vibrirati: kad god titra neko tijelo, nastaje zvuk
2. ekspr. igrati: osmijeh, osmeh mu je titrao na tvrdom licu
3. plapolati: plamen titra
II. titrati se
1. dva kamenčka, dve jabolki ali kaka druga predmeta metati kvišku in ju izmenoma prestrezati v roke: djevojke se titraju jabukama
2. ekspr. poigravati se, šale uganjati s kom, norčevati se iz koga: ja je uvredio, titrao se s njom kao sa svakom iz sela
3. tresti se: njeno telo se titralo i brektalo u samom odelu

tremare v. intr. (pres. trēmo)

1. tresti se, trepetati, drgetati:
tremare di freddo, per la rabbia tresti se od mraza, od jeze

2. ekst. drhteti, podrhtevati:
il terremoto ha fatto tremare la città potres je zatresel mesto

3. pren. trepetati, bati se:
tremare per la sorte di qcn. trepetati za usodo nekoga

4. pren. drhteti, podrhtevati (glas)

5. trepetati (luč)

tremble² [trembl] neprehodni glagol
tresti se, drgetati, drhteti, trzati (at, from, with od)
figurativno trepetati; prhotati, frfotati
figurativno plašiti se, biti (nekoliko) v skrbeh, v strahu, v negotovosti; vznemiriti se

to tremble with anger tresti se od jeze
to tremble all over, to tremble in every limb tresti se po vseh udih
to tremble in the balance figurativno kolebati, biti v negotovosti
his life trembles in the balance njegovo življenje visi na nitki, je v skrajni nevarnosti
to tremble for s.o., for one's safety trepetati za koga, za svojo varnost
I tremble to think what might have happened groza me je pomisliti, kaj bi se bilo lahko zgodilo
prehodni glagol
stres(a)ti

trembler [trɑ̃ble] verbe intransitif tresti se, drhteti, drgetati; figuré bati se

trembler de peur, de froid, de fièvre drgetati od strahu, mraza, vročice
trembler comme une feuille tresti se kot list (na drevesu)
je tremble pour vous bojim se za vas
faire trembler les vitres pre-, stresti šipe (v oknih)

trembloter [-blɔte] verbe intransitif rahlo se tresti, podrhtevati; migljati (luč)

tremēscō (redkeje tremīscō) -ere, tremuī (incoh. k tremere) (s)tresti (stresati) se, (vz)trepetati, zatrepetati, zadrhte(va)ti, (za)drgetati, vzdrgeta(va)ti, (v)zdrhte(va)ti: perque dies multos latitans omnemque tremescens ad strepitum O., tonitru tremescunt ardua terrarum V., quoniam plaustri concussa tremescunt tecta Lucr., iubeo tremescere montes O., quercus tremescere motu O.; z acc. (pred čim, zaradi česa, od česa): Myrmidonum proceres Phrygia arma tremescunt V., sonitum pedum vocemque V.; z inf.: telum instare tremescit V. se boji, da … ; z odvisnim vprašanjem: mons ipse tremiscit, quā tellure cadat Stat.

tremō -ere -uī (indoev. baza *t(e)rem- [prim. kor. *teres- v terreo in *trep- v trepidus] tresti se, utripati; prim. skr. taraláḥ tresoč se, trzajoč, nemiren, gr. τρέμω = lit. trimù, trìmti tresem se, gr. τρόμος tresenje, τρομερός plah, plašen, sl. tresti [se], got. þramstei kobilica, lat. tremor, tremulus, prim. tudi terreo)

1. intr. (s)tresti se, (vz)trepetati, zatrepetati, (za)drgetati, vzdrgeta(va)ti (vz)drhteti, zadrhteti, utripniti (utripati): Pl., Ter., Enn., Lucr., Sen. tr., Val. Fl., Hier. idr., tremunt manus O., tremunt genua Sen. ph., tremit hasta V., pars in frusta secant veribusque trementia figunt V., numquam Roma tremuit (od potresa) Plin., cum ipsum solum suffosionibus et cuniculis tremeret Sen. ph., vicina quoque tremuerunt Sen. ph., trementia labra Ci., Sen. ph., trementia membra Sen. rh., trementes oculi Iuv., Amm., et corde et genibus tremit H., Hector toto pectore tremens Ci., tremere animo Ci. ep.; z gr. acc.: tremit artūs V., Lucr. po (vseh) udih, tremis ossa pavore H.; z loc.: tremens animi Tert.

2. trans. (s)tresti se, (vz)trepetati, zatrepetati (pred čim, zaradi, od česa), zelo se (z)bati česa, zelo se ustrašiti (prestrašiti) česa: secures dictatoris tremere et horrere L. od groze se tresti, te Stygii tremuere lacūs V., iratos regum apices H., offensam Iunonem O., hostem, varios casus Sen. tr., iussa virûm Sil., gladios Lact. — Od tod adj. gerundiv tremendus 3 „tisti, pred katerim je treba (vz)trepetati“ = strašen, strahoten, grozen, grozoten, strašljiv, grozljiv: Plin., Stat., Val. Fl. idr., oculi, sceptra O., rex (= Pluto) V., monita Carmentis V., Chimaera, cuspis, tumultus, Alpes H.