Franja

scopulōsus 3 (scopulus)

1. skalovit, skalnat, poln skal, klečevit, poln kleči, čerén, poln čeri, pečevnat: LUCAN., STAT. idr., mare CI., collis SIL., litus AMBR.,; kot subst. n pl.: per scopulosa et abrupta deiectus (sc. fluvius) PLIN. čez strme skale; pren.: intellego, quam scopuloso difficilique loco verser CI.

2. pesn. metaf. skali podoben, skalast, trd ali štrleč kakor skala: cete STAT., terga beluae VAL. FL.

scrūpeus 3 (scrūpus) oster, strm, odsekan, prepaden, kamnit: rupes AMBR. robat, strm, spelunca V., vada SEN. TR., ora (breg) STAT., saxum ENN. AP. FEST., templa PAC. AP. VARR.; metaf. težek, težak, težaven, trd, naporen, trudapoln, trudovit: schola TERT., difficultas AUS.; kot subst. scrūpea -ae, f = scrūpulus 2. tesnobna skrb, bojazen, pomislek(i), vznemirjajoč dvom ali pomislek, nemir: reicis abs te religionem: scrupeam imponas [tibi] ACC. AP. VARR.

scrūpōsus 3 (scrūpus) poln robatega (ostrega) kamenja, robat, oster, hrapav, strm: AMM. idr., specus ACC. AP. NON., saxa LUCAN., AP., via PL., ager AP.; metaf. težaven, trd: ratio LUCR.

secco

A) agg. (m pl. -chi)

1. suh, presušen; ekst. trd:
terra secca suha zemlja
pane secco suh kruh

2. suh, mršav:
essere secco come uno stecco biti suh kot prekla

3. pren. neprijazen, nevljuden:
maniere secche neprijazne manire

4. pren. kratek, nenaden, čist:
accidente, colpo secco kap
fare secco qcn. koga na mestu ubiti
restarci secco na mestu umreti

5. suh (vino)

6. ekon.
cedolare secca davek na kupon (vrednostnega papirja)

B) m

1. suho, suho mesto:
tirare in secco una barca čoln potegniti na suho, na kopno
lasciare in secco qcn. pren. pog. pustiti koga na cedilu
rimanere in secco pren. pog. ostati sam v kaši; ekst. ostati suh, brez ficka

2. suša

3.
a secco na suho, suh
lavatura a secco kemično čiščenje
muro a secco gradb. suhi zid
pittura a secco umet. seko tehnika

sȅrt neskl. prid. (t. sert, perz.) trd, oster, hud, strog, trpek; - čovjek, duhan, duvan

severe [sivíə] pridevnik (severely prislov)
strog, neprizanesljiv, brezobziren (on, upon do, v)
natančen, strikten; zelo hladen, trd, oster, težak; nevihten (vreme); preprost, zmeren, brez (odvečnega) okrasja (slog); piker, ujedljiv, sarkastičen; naporen, mučen, težaven; bolesten; resen (bolezen)

a severe blow hud (močan, trd) udarec
severe criticism ostra kritika
a severe examination strog, težak izpit
severe judge strog sodnik
severe illness težka bolezen
a severe inquiry natančna preiskava
a severe remark pikra, zbadljiva opazka
severe requirements težki pogoji
a severe winter huda, ostra zima
severely ill težko bolan
to leave severely alone načelno ne hoteti nobenega opravka z; striktno se izogibati, (ironično) napraviti velik ovinek okoli

sévère [sevɛr] adjectif strog; oster (ukor); trd; resen; težak (izguba, škoda); preprost, skromen

froid masculin sévère oster mraz
verdict masculin sévère stroga sodba
adresser de sévères critiques à quelqu'un ostro koga kritizirati
l'ennemi a subi, a essuyé des pertes sévères sovražnik je imel težke izgube

severo strog, resen; trd, nepopustljiv; resnoben

sevērus 3, adv. -ē

1. (v blagem pomenu) resnoben, resen, umirjen, zastáven, vesten, strog, nepopustljiv, natančen (naspr. blandus, clemens, comis, indulgens, iocosus); PL., TER., LUCR., PLIN. idr., fortis, iustus, severus, gravis; hae sunt regiae laudes CI., homo et sapiens et sanctus et severus CI., Tubero vitā severus CI., neque (sc. potest) severus esse in iudicando, qui alios in se severos esse iudices non vult CI., familia cum ad ceteras res tum ad iudicandum severissima CI., eius legis severi custodes CI., severus consul L., eques O., Cures severae V., haec severus te palam laudaveram H., severi patres H., iuvenes Q., senes severiores CAT., severe aestimare lites, non satis severe decernere, severe secernere voluptatem a bono CI., severe seducere aliquem (naspr. familiariter atque hilare amplexari) CI. EP., severe vindicare mortem alicuius S., diligenter severeque domesticam disciplinam regere SUET., severe vetare, severe uti iudicio Q., severius adhibere aliquem CI. EP., severius scribere ad aliquem C., severius agere T., severius coërcere matrimonia IUST., severius increpare GELL., severissime contemnere voluptates CI., severissime exacta aetas CI., nihil umquam nisi severissime fecit CI., severissime dicere ius SUET.; subst. m.: nimiumque severus (sc. in se ipsum) assidet insano H.; v pl. = resnobneži, resnobniki, filístri: adimam cantare severis H., at vos hinc abite, lymphae vini pernicies, et ad severos migrate CAT.; metaf. (o stvareh): frons PL., O., supercilium O., vultūs O., STAT., qui vultus quo severior est ... hoc ... CI., pectoris esse severi O. srca, ki ne pozna ljubezni, vita O., quod ego dixi per iocum, id eventum esse et severum et serium PL., iudicia severa CI., iudicia severiora Q., sententiae graves et severae CI., imperia severiora CI., imperii severissimi vir L., lex severa O., VELL., res N., res severissima CI.; subst. sevēra -ōrum, n resne reči (zadeve, stvari): linque severa! H.; toda: austera illa severaque PLIN. IUN. oni resnobno in strogo govorjeni govori (naspr. haec dulcia blandaque); acc. n. sg. adv. (= sevērē): nunc severum vivitur PRUD.

2. occ. (v negativnem pomenu) oster, trd, trdosrčen, neusmiljen, krut, divji, hud, strašen, osoren, silovit, ljut: Neptunus saevus severusque PL., qui perindulgens in patrem, idem acerbe severus in filium CI., Eumenidum turba PR., in socios severe ac vehementer est vindicatum CI.; pesn. metaf. = grozen: voluisti istuc severum facere? PL., Furias amnem severum Cocyti metuet V., uncus H., severae Musa tragoediae H., fidibus voces crevere severis H., voltis severi me quoque sumere partem Falerni? H. trpkega, hiemis PS.-Q. (Decl.), severa silentia nocti LUCR. – Kot nom. propr.

I. Sevērus -ī, m Sevêr, rimski priimek, npr.

1. Cornelius Severus Kornelij Sever, Ovidijev prijatelj, epik iz Avgustovega obdobja: O., Q., SEN. RH.

2. T. Cassius Severus Tit Kasij Sever, rimski retor; živel je v času Avgusta in Tiberija: SEN. RH., Q., PLIN., T.

3. Septimius Sever Septimij Sever, po rodu iz Afrike, retor, Kvintilijanov sodobnik: Q., STAT.

4. Lucius Septimius Sever Lucij Septimij Sever, rimski cesar v letih 193–211 po Kr.: EUTR.

5. Aurelius Alexander Severus Avrelij Aleksander Sever, rimski cesar v letih 222–234 po Kr.: EUTR., LAMP. –

II. Sevērus mōns Sevêrska gora na Sabinskem vzhodno od Nurzije: V.

skinny [skíni] pridevnik (skinnily prislov)
mršav, suh; podoben koži
figurativno skop, skopuški, trd

a skinny chicken mršav piščanec

sōdo

A) agg.

1. trden, čvrst:
terreno sodo neobdelano zemljišče, ledina
uova sode v trdo kuhana jajca

2. trd, močen:
mani sode trde roke
darle, prenderle sode pošteno nabunkati, pošteno biti prebunkan

3. pren. temeljit, čvrst; resen:
argomenti sodi čvrsti argumenti
istruzione soda temeljito znanje

4. trden, stanoviten:
stare sodo in un proposito trdno se držati namere

B) avv.

1. močno:
picchiare sodo močno udariti, tepsti

2. resno, zagnano:
studiare sodo zagnano se učiti

3. trdno, globoko:
dormire sodo trdno spati

C) m

1. trdna tla

2. trdnost, konsistentnost

3. jedro, bistvo, srž:
venire al sodo preiti k bistvu, k stvari

solidus, pesn. (sinkop.) soldus 3, adv. -ē (prim. salvus in sollus)

1. gost, zgoščen, kompakten, neprepusten, nepropusten (= ne votel, ne luknjast, ne vrzelast, naspr. cavus, concavus), masiven, trd, trden, utrjen, čvrst, močen (močan), krepek (krepak), jeklen, jedrovit, čist (= a) povsem gol ali b) v celoti sestoječ iz iste snovi (tvarine)); (o rudninah) samoroden, brez primesi, suh: Ter., Lucr. idr., sphaera solida atque plena Ci., utrum columna solida esset an extrinsecus inaurata Ci., paries Ci., dentes Plin., solidus ac fortis cibus Lact., solidior caseus factus Col., solido de marmore templum V., solido adamante columnae V., ex solido elephanto V. iz masivne slonovine (slonove kosti), eruimus terrā solidum pro frugibus aurum O., crateres auro solidi V. ali vasa auro solida T. ali solido argento facti lecti Lamp. iz čistega (suhega) zlata oz. srebra; subst. solidum -ī, n gostota, gosti del, goščina, trdota, trdi del, trdina: finditur in solido (sc. arboris) cuneis via V. v stržen, v srce; pl. solida gosta, čvrsta, masivna telesa: Ci.

2. trden, trd, utrjen, močen (močan), krepek (krepak), jedrovit, debel: solidum nihil (sc. est) quod terrae sit expers Ci., ferrum, cautes, ripa, humus, tellus O., solidis in tectis clauditur O., solidis sedibus adstas O. na trdnih tleh, telum solidum nodis et robore V., glacies V., nix Stat., cornu V., Plin., tori Herculis O., navis ad ferendum incursum maris solida Sen. ph., corpus Sen. rh., crus Sen. ph., agger Stat., solidissima terra Ci., O., solidissima corpora Lucr., structura solidissima Vitr., cista viminea, quae neque spisse, solide tamen … contexta sit Col., nemo nostrum solide natus est Petr. brez napenjajočih vetrov = „ne da bi kje puščal“, solidius concreta aqua Gell.; pesn.: mare solidum Iuv. premoščeno; pren. trden, neomajen: solidaeque suo stant robore vires V. sile trdno stojijo ob svoji moči, mens H.; subst. solidum -ī, n nekaj trd(n)ega, trdno, trdina, trdost, poseb. trd(n)a tla: Fl. idr., carere solido Ci. ne imeti ničesar trdnega, (sc. invidia) fragili quaerens inlidere dentem, offendet solido H. bo zadela na kaj trdnega, solido procedebat elephas L., in solido puteum demittere V., fossa sit ad solidum O., perticas ad solidum demittere Col., fundamenta theatri per solidum subdidit T., in solido gradiens (naspr. in pelago incedens) Lact.; pren. in solido „na trdnem“ = na varnem: Amm. idr., multos lusit et in solido rursus fortuna locavit V. je zopet spravila na varno, in solido esse, bona sua in solido habere Sen. ph.

3. metaf.
a) cel, poln, popoln, ves: decem annos solidos errasse Varr. ap. Non., usura, nec ea solida, contentus est Ci. ep., parum solidum consulatum explere L. ne celotnega (celoletnega, ampak le devet mesecev), solida stipendia L., partem solido demere de die H. od vsega za delo določenega dnevnega časa, solida hora Iuv., solida taurorum viscera V., solidos haurire cervos taurosque Plin., quibus solida ungula Plin. nepreklano, ut deciens (= HSX) solidum (acc. sg. n.) absorberet H. cel milijon sestercijev, tricies soldum Mart., terrae motus solidas civitates absorbuit Iust. Adv. solidē za trdno (zatrdno), zagotovo, močno, silno, zelo: id solide scio Pl., solide gaudere Ter., solide formidare Ap.; v enakem pomenu tudi adv. acc. sg. n. solidum: Venus irata solidum Ap.; subst. α) solidum (soldum) -ī, n cela (celotna, vsa) vsota, cela (vsa) glavnica, celoten (ves) kapital: ut solidum suum cuique solvatur Ci., filia Nasicae, metuentis reddere soldum H., creditores in solidum appellabant T. so zahtevali nazaj celotno vsoto (dolga), argentarius ab argentario solidum petit Q., solidum petere, in solidum debetur Dig. β) solidus -ī, m (sc. nummus) sólid(us) = zlatník, zlat, sprva vreden približno 25 denarijev (denarii), pozneje samo polovico te vrednosti: Ap., Lamp., Cod. I., Icti., Amm.
b) pravi, pristen, resničen, realen, stvaren, jedrnat, soliden, zgoščen, bistven, trajen: gratia Pl., beneficium, gaudium Ter., nihil, quod solidum tenere possis Ci., nomen, suavitas, utilitas Ci., solida et expressa effigies Ci., solida et expressa signa probitatis Ci., solida veraque laus Ci., est enim gloria solida quaedam res Ci., solida libertas L., eloquentia Q., nequitia Sen. ph., fides T., vita (naspr. fragilis) Lact.; subst. n.: inane abscindere soldo H. od pristnega, od bistvenega, nostra gloria, cum sit ex solido Cu., dinoscere cantus, quid solidum (acc.) crepet Pers. kaj zveni kot nekaj pristnega (izvrstnega).

spartano

A) agg.

1. hist. špartanski

2. pren. strog, trd, nepopustljiv

B) m (f -na) hist. špartanec, špartanka

spröde (brüchig) krhek; Gestein: trd, trden; Haut: izsušen, pust; Charakter, Schönheit: hladen; Stimme: brez zvena; Stoff: ki ga je težko oblikovati; Form, Thema: suhoparen

squirr(h)e [skir] masculin, médecine trd, neboleč tumor, sestavljen iz vlaknatega tkiva

stale³ [stéil]

1. pridevnik (stalely prislov)
star, nesvež, suh (kruh), trd; postan (pivo itd.); plesniv; slab, zadušljiv (zrak); izrahljen, obrabljen, ponošen, izčrpan
figurativno obrabljen, star, premlačen, banalen (dovtip itd.)
trgovina mrtev
pravno zastarel
šport preveč treniran, izčrpan

stale affidavit (zaradi poteka časa) neveljavna izjava pod prisego
stale bread nesvež, star kruh
a stale debt zastarel dolg
a stale joke premlačena šala
this athlete is stale ta lahkoatlet je pretreniran
this is stale news ta novica ni (ravno) nova

2. prehodni glagol
odvzeti (čému) svežost (čar novosti, interes); napraviti staro (brez vrednosti), obrabiti, porabiti, izčrpati
neprehodni glagol
postati zastarel (postan, plehek)
figurativno postati dolgočasen

stark [sta:k]

1. pridevnik
tog, negiben, trd, okoren
poetično krepak, močan; pust (o pokrajini); popolnoma gol; popoln, skrajen, absoluten

stark and stiff čisto negiben (mrtev)
stark beauty of painting prekrasna slika
stark folly (madness) popolna blaznost (norost)
it is stark nonsense to je popoln nesmisel

2. prislov
popolnoma, čisto

stark-blind čisto slep
stark-dead čisto mrtev
stark-mad čisto nor
stark-staring mad popolnoma nor
stark-naked čisto gol
stark-staring open na stežaj odprt

starr tog; Finger, vor Angst: trd, odrevenel; Blick: srep; starrer Körper Physik togo telo; starr werden otrdeti, vor Angst: odreveneti; sich starr halten an togo se držati česa

steif tog (tudi Technik, Pflanzenkunde, figurativ); Hut, Finger, Eischnee, Arm, Hals, vom Sitzen: trd; Getränk, [Schiffahrt] Schifffahrt Wind: močan; Adverb togo; steif und fest behaupten neomajno trditi; ein Ei steif schlagen stepsti jajce; figurativ die Ohren/den Nacken steif halten držati se, ne dati se

stiff¹ [stif] pridevnik (stiffly prislov)
tog, neupogljiv, negibek, trd, okorel; žilav; gost; nepopustljiv, strog, trmast, odločen, zakrknjen; nadut, ohol, formalen; prisiljen; zadržan, odljuden; močan (pijača, veter); težaven, naporen; ki se s težavo giblje ali premika, se zatika, nenamazan, nenaoljen
ekonomija stalen, stabilen, visok, pretiran (cena)

a stiff ascent naporen vzpon
a stiff collar trd ovratnik
a stiff dose močna doza
a stiff examination težaven izpit
a stiff glass of grog kozarec močnega groga
stiff market trg s stalnimi cenami
stiff muscles pretegnjene mišice
stiff neck trd vrat (od prepiha itd.)
a stiff price visoka cena
a stiff reception tog, prisiljen sprejem
a stiff sentence stroga sodba
stiff ship ladja, ki se ne nagne v stran pod pritiskom vetra v jadrih
a stiff un postaran športnik, sleng mrlič
a stiff subject težavna stvar (predmet)
to bore stiff strašno dolgočasiti
bored stiff na smrt zdolgočasen
to have a stiff leg imeti trdo nogo (v kolenu)
to keep a stiff face (lip) ne se dati omehčati
to keep a stiff upper-lip figurativno ne popustiti, zobe stisniti, pokazati trdnost značaja
to keep a stiff rein držati napete (nategnjene) vajeti
to scare stiff na smrt prestrašiti