Franja

Nichtigkeitsklage, die, Recht ničnostna tožba

noxālis -e (noxa) škode se tičoč, škóden: actio, causa, iudicium Icti., crimen Iuvenc.; subst. noxāle -is, n tožba zaradi prizadete škode: Icti.

Oppositionsklage, die, Recht opozicijska tožba

pétitoire [petitwar] masculin lastninska tožba

petītōrius 3 (petītor)

1. k sodni zahtevi sodeč, k tožbenemu zahtevku sodeč, s sodno zahtevo povezan, petitóren: iudicium, formula G. Od tod petītōrium -iī, n tožba (zahteva) na področju zasebnih zadev, zasebna tožba (zahteva), zasebni (tožni) zahtevek: Cod. Th.

pleito moški spol pravda, sodni proces, sodna tožba; prepir

pleito civil civilna pravda
pleito criminal kazenska zadeva
gastos de pleito pravdni stroški
vista del pleito obravnava kazenske zadeve; predpreiskava
armar (ali entablar) pleito prepir začeti
en pleito sporen
arreglar un pleito poravnati prepir
conocer de un pleito odločiti v pravdi
ganar (perder) el pleito dobiti (izgubiti) pravdo
hacer (ali prestar) pleito homenaje opravljati vazalsko dolžnost
poner a pleito spodbijati, oporeči
poner pleito vložiti tožbo (a proti)
seguir un pleito imeti pravdo s kom

plōrātillum -iī, n (demin. k plōrātus) tuljenje, jokanje, glasno toženje, glasna tožba: iam hercle ego faciam ploratillum, nisi te facio propitiam Pl.

plōrātiō -ōnis, f (plōrāre) žalovalni krik, žalovalno vpitje (kričanje, tuljenje, toženje), žalovalna tožba: a convalle plorationis Aug.

Popularklage, die, Recht popularna tožba

prae-iūdicium -iī, n (prae in iūdicium)

1. vnaprejšnja (predhodna, poprednja) (raz)sodba (ki je poznejši lahko ali ji mora biti vodilo), predsodba, prejudíc(ij), predhodna odločitev, predhodni izrek: Plin. iun., Q., Suet. idr., de quo non praeiudicium, sed plane iudicium iam factum putatur Ci., cur non eius damnatione aliquod ad hoc iudicium praieiudicii comparasti? Ci., praeiudicium se de capite C. Verris per hoc iudicium nolle fieri Ci.

2. metaf. vnaprejšnja (predhodna, poprednja) sodba, predsodba, vnaprejšnja odločitev (izven sodišča): praeiudicium tantae rei afferre L. vnaprej (prenaglo, prehitro) se odločiti glede tako pomembne zadeve (o tako pomembni zadevi).

3. meton.
a) prejudicialna tožba, tožba na vnaprejšnjo sodno odločbo, po kateri naj se določi kako pravno razmerje: Icti.
b) po kaki vnaprejšnji odločbi nastala škoda, prejudíc(ij): Sen. ph., Gell., Icti., neque veritati facit praeiudicium Icti. ne škoduje.
c) odločilni (vplivni, merodajni) zgled (primer): Pompeius vestri facti praeiudicio demotus Italiā decessit C., praeiudicia Africi belli C. dosedanji zloslutni (= nesrečo, slab izid napovedujoči) dogodki, orabat, ut se praeiudicio iuvarem Plin. iun.

Privatanklage, die, Recht zasebna tožba

Privatklage, die, Recht zasebna tožba

proceso moški spol proces, pravda, sodna tožba; potek, napredek

proceso verbal protokol, zapisnik
seguir un proceso začeti pravdo

Protokollarklage, die, Recht tožba v obliki sodnega zapisnika

queja ženski spol ob-, pri-tožba; jeza; telesno trpljenje, hiranje; sodna tožba

formular una queja pritožiti se
tener queja de biti nezadovoljen z

Räumungsklage, die, Recht tožba na izpraznitev prostorov

Rechtsgestaltungsklage, die, Recht oblikovalna tožba, konstitutivna tožba

Regreßklage, Regressklage, die, Recht regresna tožba

regressus -ūs, m (regredī)

1. vrnitev, vračanje, povratek, povratni (vzvratni) tek: dare alicui regressus O. dovoliti, progressus et regressus (sc. siderum) Ci., neque habet fortuna regressum V. se ne vrne več; occ.
a) kot voj. t.t. umik(anje): per saltus exercitui regressus est T., ne qua sentirent Romani et regressus inde in tuto non esset L.
b) umik = odstop, odstopitev: Sen. ph., Val. Max. idr., neque … regressus ab ira relictus est L., ad paenitendum regressus T. vrnitev.

2. zatočišče, zavetišče, zavetje, zaščita, pribežališče, zaslomba, opora, podpora: ad veniam Plin., sit regressus ad principem patresque T.; occ. kot jur. t.t. tožba zaradi odškodnine, tožba zaradi povračila, odškodninski zahtevek, odškodninska tožba: regressum habere in aliquem ali adversus aliquem Icti.

rescissōrius 3 (rescindere) k ovržbi (odpravi, razveljavitvi) sodeč, ovržen, odpraven, razveljavitven: rescissoria actio in subst. rescissōria -ae, f ovrž(be)na (razveljavna, razveljavitvena, odpravna) tožba: Icti.