-
беззвучный brez glasu, tih, nem; nezveneč
-
безмолвный molčeč, nem, tih
-
бесшумный brezšumen, tih, miren
-
малоразговбрчивый molčeč, tih, redkobeseden
-
мирный
1. miren, tih;
м. гражданин miroljuben državljan;
в. мирное время v miru;
2. miroven
м. договор mirovna pogodba
-
негромкий na pol glasen; pridušen, tih
-
немой nem, mutast; m mutec; (pren.) tih, zadržan
-
неслышный neslišen, tih
-
смирный tih, miren, krotek;
-
спокойный miren, tih;
спокойной ночи! lahko noč!
-
тихенький, тихонький tih, miren
-
тихий tih; miren; počasen;
т. ход počasna vožnja;
т. нрав mirna narava;
в тихом омуте черти водятся tiha voda bregove dere
-
ти́хий прикм., tíh prid.
-
тихоня m f tih, miren človek
-
aparté [aparte] masculin beseda, ki jo igralec na odru reče za sebe; poseben, ločen, tih pogovor z osebami na seji ipd.
en aparté zaupno; skrivaj, med štirimi očmi
ils ne cessèrent de faire des apartés pendant toute la conférence neprestano sta se tiho pogovarjala med predavanjem
-
comanditar trgovina biti tih družabnik
-
confabulazione f tih pomenek, šepet
-
cvrkùtić m
1. tiho ščebetanje, tih ščebet
2. cvrkutić trstenjak zool. močvirska trstnica
-
entrerrisa ženski spol tih smeh, smehljanje
-
leisetreten* biti tih; biti oprezen