Franja

Kram, der, (-/e/s, ohne Plural) roba, krama, šara; figurativ ta hudič (der ganze Kram ves ta hudič); vse skupaj; den ganzen Kram hinwerfen dvigniti roke od (česa); den Kram satt haben biti vsega sit; nicht in den Kram passen ne biti niti malo pogodu/všeč, zelo narobe hoditi

kȑsnica ž etn.
1. krstna slava, praznik hišnega zavetnika
2. potica, kolač za ta praznik
3. god
4. krstna srajčka, križernnik
5. mn. mečev, sabljin ročaj

manutention [-nütɑ̃sjɔ̃] féminin manipuliranje z blagom, z uskladiščenjem, pakiranjem, pošiljanjem, prodajo blaga; za ta dela namenjeni lokal

manutention militaire vojaški oskrbovalni urad; vojaška pekarna

momentan trenuten, hipen; Adverb trenutno, ta hip

nämliche Adjektiv isti, prav ta

naoči predl. z rod. prej ta dan: naoči Nove godine

nasítiti to satiate, ta sate; kemija to saturate

nasítiti koga to appease (ali to satisfy) someone's hunger
nasítiti se to appease (ali to satisfy) one's hunger

nōn-nūllus (bolje pisano narazen nōn nūllus) 3 (gl. nōn in nūllus); v sg. marsikateri, nekateri, nekaj (česa), marsikak, znaten, precejšen: non nullam in hac re nobis facit iniuriam Ter., non nullā in re emendare Ci., non nullum solacium Ci., esse non nullo Caesaris beneficio affectum C., non nulla pars militum domum discedit C. ne neznaten = precejšen del, cohortibus non nullā parte (deloma) in oppidum compulsis C., quae res etiam nonnullam afferebat deformitatem N., nonnullus honos Mart., nonnullum nomen Plin. iun.; v pl. marsikateri, nekateri, mnogo, precej, ta in (pa) oni, eden in drugi: ut non nullis in civitatibus fieri solet Ci., nonnulla visa esse falsa, non omnia Ci., non nullae cohortes in agmen Caesaris, aliae in equites incidunt C., nonnullae civitates Auct. b. Alx., nonnullae insulae N., tu et non nulli collegae tui L.; subst. non nulli (nonnulli) -ae -a nekateri (ljudje, vojaki idr.): quod non nulli dictitant Ci., quod nonnulli ita interpretantur N., e loco superiore in nostros venientes tela coiciebant et nonnulli inter carros rotasque mataras ac tragulas subiciebant nostrosque vulnerabant C., hortantibus nonnullis Suet.; z gen.: nonnulli urbanorum Suet.

Oldie, der, (-s, -s)

1. stara dobra popevka, stari dobri film

2. Person: ta stari, ta stara, starejši letnik

ȍmršāj m
1. prvi nepostni dan, gostija na ta dan
2. nepostna hrana: njihova je kuća puna -a

òvāj òvā òvā zaim. ta ta to: ovaj dan je i najsrećniji za sav naš narod; ovu ženu znam iz djetinjstva; u ovome društvu dobro se osjećam; ovim mojim rukama stekao sam svoj stan; tako je to na ovome svijetu

panoptique [-nɔptik] masculin (= prison féminin panoptique) kaznilnica, urejena tako, da nadzornik lahko vidi vsakega zapornika v celici, ne da bi le-ta videl tudi njega

pavane [pavan] féminin star ples; glasba za ta ples

perencéjez, perencejo moški spol g. Nekdo, g. Ta in ta

perengano moški spol g. Ta in ta

prepustíti prepúščati to leave (komu to someone); to relinquish; to yield (up), to give up; (odstopiti) to cede (to), to surrender; (prenesti) to transfer, to make over, ta assign

prepustíti, prepúščati se to give oneself up, to surrender oneself (to), to yield oneself (to); to resign
prepustíti, prepúščati se tuji milosti to throw oneself on someone's mercy
prepustíti, prepúščati se obupu to yield to despair
to prepuščam vam I leave it to you, I let you have it
prepustíti, prepúščati se komu to give oneself up (to someone)
prepustíti, prepúščati svoje imetje komu to resign one's property to someone
prepustíti, prepúščati koga njegovi usodi to resign someone to his fate
prepustíti, prepúščati se svoji usodi to resign oneself to one's fate
prepustíti, prepúščati se svoji bolečini to surrender oneself (ali to give way, to succumb) to one's grief
prepustíti, prepúščati (predati) mesto, trdnjavo to yield a city, a fortress
prepustíti, prepúščati trdnjavo sovražniku to surrender the fortress to the enemy

présentement [prezɑ̃tmɑ̃] adverbe sedaj, v tem trenutku, ta čas, trenutno

prójimo moški spol bližnjik; g. Ta-in-ta

amor al prójimo ljubezen do bližnjega

quis-piam, quid-piam (quippiam) (subst.) in quis-piam, quae-piam, quod-piam (quoppiam) (adj.), pron. indefinitum (iz *quis-pe-iam; prim. quippe)

1. nekdo (kdor koli, kdorkoli), nekaj (kar koli, karkoli), pač kdo, pač kaj, ta ali oni (pač), eden ali drugi, kateri koli (katerikoli), v trdilnih in nikalnih stavkih, a v splošnem le malo rabljen pron.: Iust., Corn., Gell. idr., dicet fortasse quispiam Ci., dixisti quippiam Ci., ne quispiam ordine egrederetur S., si cuipiam pecuniam ademit Ci., quispiam deus Ter., cum quaepiam cohors ex urbe excesserat C., rem quampiam Ci.; pl. zelo redek: Ap., aliae, quaepiam rationes Ci. ep.; adv. acc. n quidpiam (quippiam) nekaj, nekoliko: quippiam impudicior Pl., si quando quippiam (v kakšnem smislu) nocuit Ci.; adv. abl. n
a) quōpiam (ne)kam: quopiam devorteris Pl., iturane quopiam es Ter.
b) quīpiam (star. = quōpiam) na kak(šen) način, kako: visam, ne nocte hac quipiam (po nekaterih izdajah quippiam) turbaverint Pl.

2. marsikdo, marsikaj: innocens est quispiam Ci.

reel³ [ri:l]

1. samostalnik
živahen (zlasti škotski) ples; glasba za ta ples

2. neprehodni glagol
plesati ta ples