Franja

momentan trenuten, hipen; Adverb trenutno, ta hip

nämliche Adjektiv isti, prav ta

naoči predl. z rod. prej ta dan: naoči Nove godine

nasítiti to satiate, ta sate; kemija to saturate

nasítiti koga to appease (ali to satisfy) someone's hunger
nasítiti se to appease (ali to satisfy) one's hunger

nōn-nūllus (bolje pisano narazen nōn nūllus) 3 (gl. nōn in nūllus); v sg. marsikateri, nekateri, nekaj (česa), marsikak, znaten, precejšen: non nullam in hac re nobis facit iniuriam Ter., non nullā in re emendare Ci., non nullum solacium Ci., esse non nullo Caesaris beneficio affectum C., non nulla pars militum domum discedit C. ne neznaten = precejšen del, cohortibus non nullā parte (deloma) in oppidum compulsis C., quae res etiam nonnullam afferebat deformitatem N., nonnullus honos Mart., nonnullum nomen Plin. iun.; v pl. marsikateri, nekateri, mnogo, precej, ta in (pa) oni, eden in drugi: ut non nullis in civitatibus fieri solet Ci., nonnulla visa esse falsa, non omnia Ci., non nullae cohortes in agmen Caesaris, aliae in equites incidunt C., nonnullae civitates Auct. b. Alx., nonnullae insulae N., tu et non nulli collegae tui L.; subst. non nulli (nonnulli) -ae -a nekateri (ljudje, vojaki idr.): quod non nulli dictitant Ci., quod nonnulli ita interpretantur N., e loco superiore in nostros venientes tela coiciebant et nonnulli inter carros rotasque mataras ac tragulas subiciebant nostrosque vulnerabant C., hortantibus nonnullis Suet.; z gen.: nonnulli urbanorum Suet.

Oldie, der, (-s, -s)

1. stara dobra popevka, stari dobri film

2. Person: ta stari, ta stara, starejši letnik

ȍmršāj m
1. prvi nepostni dan, gostija na ta dan
2. nepostna hrana: njihova je kuća puna -a

òvāj òvā òvā zaim. ta ta to: ovaj dan je i najsrećniji za sav naš narod; ovu ženu znam iz djetinjstva; u ovome društvu dobro se osjećam; ovim mojim rukama stekao sam svoj stan; tako je to na ovome svijetu

pavane [pavan] féminin star ples; glasba za ta ples

perencéjez, perencejo moški spol g. Nekdo, g. Ta in ta

perengano moški spol g. Ta in ta

prepustíti prepúščati to leave (komu to someone); to relinquish; to yield (up), to give up; (odstopiti) to cede (to), to surrender; (prenesti) to transfer, to make over, ta assign

prepustíti, prepúščati se to give oneself up, to surrender oneself (to), to yield oneself (to); to resign
prepustíti, prepúščati se tuji milosti to throw oneself on someone's mercy
prepustíti, prepúščati se obupu to yield to despair
to prepuščam vam I leave it to you, I let you have it
prepustíti, prepúščati se komu to give oneself up (to someone)
prepustíti, prepúščati svoje imetje komu to resign one's property to someone
prepustíti, prepúščati koga njegovi usodi to resign someone to his fate
prepustíti, prepúščati se svoji usodi to resign oneself to one's fate
prepustíti, prepúščati se svoji bolečini to surrender oneself (ali to give way, to succumb) to one's grief
prepustíti, prepúščati (predati) mesto, trdnjavo to yield a city, a fortress
prepustíti, prepúščati trdnjavo sovražniku to surrender the fortress to the enemy

présentement [prezɑ̃tmɑ̃] adverbe sedaj, v tem trenutku, ta čas, trenutno

quis-piam, quid-piam (quippiam) (subst.) in quis-piam, quae-piam, quod-piam (quoppiam) (adj.), pron. indefinitum (iz *quis-pe-iam; prim. quippe)

1. nekdo (kdor koli, kdorkoli), nekaj (kar koli, karkoli), pač kdo, pač kaj, ta ali oni (pač), eden ali drugi, kateri koli (katerikoli), v trdilnih in nikalnih stavkih, a v splošnem le malo rabljen pron.: Iust., Corn., Gell. idr., dicet fortasse quispiam Ci., dixisti quippiam Ci., ne quispiam ordine egrederetur S., si cuipiam pecuniam ademit Ci., quispiam deus Ter., cum quaepiam cohors ex urbe excesserat C., rem quampiam Ci.; pl. zelo redek: Ap., aliae, quaepiam rationes Ci. ep.; adv. acc. n quidpiam (quippiam) nekaj, nekoliko: quippiam impudicior Pl., si quando quippiam (v kakšnem smislu) nocuit Ci.; adv. abl. n
a) quōpiam (ne)kam: quopiam devorteris Pl., iturane quopiam es Ter.
b) quīpiam (star. = quōpiam) na kak(šen) način, kako: visam, ne nocte hac quipiam (po nekaterih izdajah quippiam) turbaverint Pl.

2. marsikdo, marsikaj: innocens est quispiam Ci.

reel³ [ri:l]

1. samostalnik
živahen (zlasti škotski) ples; glasba za ta ples

2. neprehodni glagol
plesati ta ples

reprise [rəpriz] féminin ponovno (za)vzetje, osvojitev; ponovni začetek; obnovitev, oživitev; commerce razmah; botanique ukoreninjenje; zakrpanje (perila); prevzem; sport runda; jahalna ura; (biljard) sunek; musique ponavljalni znak; automobilisme pospešenje; théâtre ponovna uprizoritev, repriza; prevzem pohištva po novem najemniku (od prejšnjega najemnika po dogovorjeni ceni); vsota za ta prevzem

à deux, dix reprises dvakrat, desetkrat
à plusieurs, diverses reprises večkrat, ponovno, nekolikokrat
à maintes reprises, à différentes reprises pogosto
reprise de dette prevzem dolga (dolgov)
reprise économique gospodarska požrvrtev
reprise d'instance (juridique) obnovitev postopka
reprise d'une marchandise vendue vzetje nazaj prodanega blaga
reprise des affaires nov razmah v poslih, kupčijah, v trgovini
reprise d'une mode vrnitev neke mode
reprise des hostilités, d'une activité obnovitev sovražnosti, neke dejavnosh
reprise d'une pièce de théâtre repriza gledališke igre
reprise en sous-œuvre popravilo spodnjega dela zidu
reprise perdue zakrpanje (perila), ki se ne vidi
reprise des cours a liéu en octobre ponoven začetek predavanj je v oktobru
être en reprise (borza) opomoči si
faire des reprises à quelque chose popraviti, zakrpati kaj
payer 500 francs de reprise en louant un appartement plačati 500 frankov za prevzem pohištva ob najetju stanovanja

sarabande [sarabɑ̃d] féminin počasen ples v 3/4 taktu, priljubljen v 17. in 18. stoletju; glasba za ta ples

sarkóm medicina sarcoma, pl -s, -ta

septúm anatomija botanika, zoologija septum, pl -ta

shim [šim]

1. samostalnik
lesen ali kovinski klin (ploščica), ki se vtakne med dva dela za boljše spajanje ali izravnanje

2. prehodni glagol
izravnati dva dela na ta način