Franja

Zadetki iskanja

  • saldo1 agg.

    1. knjižno cel, kompakten, strnjen:
    vino saldo pristno vino

    2. ekst. čvrst, odporen

    3. pren. vztrajen, trden; trajen
  • seguro varen, gotov, zanesljiv; trden, nepremičen

    seguro de que... prepričan, da ...
    seguro de vencer gotov zmage
    estar seguro gotov biti, prepričan biti; zanesljiv biti
    estoy seguro de ello zanesljivo to vem
    obrar seguro de a/c zanesti se na kaj
    poco seguro negotov
  • siccus 3, adv.

    1. suh, izsušen, posušen (naspr. (h)umidus,(h)umens): loca CA., arena, litus V., agri H., regio CU., solum Q., siccior Libya AMM., horreum siccissimum COL., loca siccissima, pars siccissima SEN. PH., sicci oculi H., PR., SEN. PH., Q., MART. = lumina sicca TIB. ali siccum lumen LUCAN. suhe oči = brez solz (solza), genae O., SEN. TR. ali siccus aerumnas tuli SEN. TR. brez solz (solza), ora (usta) CU., palatum LUCAN., pedibus siccis currere super aequore O., cibi CELS. suhe jedi = jedi brez mastne začimbe, panis PLIN. suh = brez priloga (npr. brez surovega masla), urna H., lignum V. trden, jedrnat, carinae H. na suhem (kopnem) stoječe, pocula TIB. prazne, sitis O. ki se ne da ugasniti, vox O. iz suhih ust, vulnera LUCAN., spolia ... non sanguine sicca suo PR., cuspis STAT., enses SEN. TR., aquae MART. led, sneg, tussis CELS. suh = brez izbljuvkov, ut sicce stabuletur (sc. bos) COL.; (o vremenu) suh, brezdežen (brezdeževen), nedežen (nedeževen): dies H., annus COL. ne premokro, tempora TIB., caelum (podnebje) PLIN., nubes LUCAN., hiems O. brez snega, ver PLIN., auster PLIN., aquilones LUCAN.; pesn.: fervores O. sušeča; (o ozvezdjih, zvezdah) suh, brezoblačen, jasen: signa O. = magna minorque ferre ... utraque sicca O. Veliki in Mali medved ... oba suha (ker nikoli ne zaideta v morju), canis PR., luna PR., PLIN.; z gen.: sicci stimulabant sanguinis enses SIL. ne omočeni s krvjo; subst. siccum -ī, n suho, kopno, kopnina (naspr. (h)umidum): AP. idr., rostra tenet siccum V., in sicco V., PR., PLIN., in sicco hibernare L.; pl. sicca -ōrum, n suhi kraji, suha zemlja, suh svet, suhotína: quae in siccis provenit PLIN., ut aqua piscibus, ut sicca terrenis, circumfusus nobis spiritus volucribus convenit Q.

    2. metaf.
    a) suh, (še) trezen, (še) tešč: siti sicca sum PL., dicimus integro sicci mane die, dicimus avidi H., qui circum compita siccus … currebat H. še tešč; occ. α) žejen, od žeje koprneč: cum ego sum siccus PL., nimis diu sicci sumus PL., siccus, inanis sperne cibum vilem H.; meton. trezen, vzdržljiv, vzdržen, zmeren: AFR. AP. NON., PL. idr., castrum ... consilia siccorum an vinulentorum ... CI., siccis omnia nam dura deus proposuit H., siccus ac sobrius (naspr. ebrius et vomitans) LUC. FR., PETR., SEN. PH. β) le ob suhem živeč, skope hrane vajen, stradajoč, subst. stradač, starejše žličnik: accedes siccus ad unctum H.
    b) mrzel, hladen, brezčuten, brezsrčen, trdosrčen, brez ljubezni: puella (naspr. uda) O., MART., medullae PR.
    c) praznoglav, puhloglav, neolikan, neizobražen, neveden, omejen, zabit: sicci omnino atque aridi pueri SUET.
    d) (o telesu) prost (brez) sluzi (nahoda, odvečne tolšče, zabuhlosti idr.) ves zdrav, prav zdrav, zdrav kakor riba, krêpek, krepák, kremenit, trden, strumen, čvrst: mulier PL., PETR., puella ore sicco CAT. brez slin, corpus (naspr. (h)umidum sokovito) CELS., corpora sicciora CAT., PLIN.; pren. (o govoru in govorniku) trezen, jedrnat, strnjen, preprost, neokrašen, nenakičen, neokinčan, brez okrasja: nihil erat in eius oratione nisi sincerum, nihil nisi siccum atque sanum CI., dicendi genus Q., sint licet illa non satis interum sicca et severa Q., oratio sicca et recondita GELL., (sc. Attici) sani et sicci dumtaxat habeantur CI., Asinius adeo durus et siccus T., Attice dicere, id est quasi sicce et integre CI.
  • sōdo

    A) agg.

    1. trden, čvrst:
    terreno sodo neobdelano zemljišče, ledina
    uova sode v trdo kuhana jajca

    2. trd, močen:
    mani sode trde roke
    darle, prenderle sode pošteno nabunkati, pošteno biti prebunkan

    3. pren. temeljit, čvrst; resen:
    argomenti sodi čvrsti argumenti
    istruzione soda temeljito znanje

    4. trden, stanoviten:
    stare sodo in un proposito trdno se držati namere

    B) avv.

    1. močno:
    picchiare sodo močno udariti, tepsti

    2. resno, zagnano:
    studiare sodo zagnano se učiti

    3. trdno, globoko:
    dormire sodo trdno spati

    C) m

    1. trdna tla

    2. trdnost, konsistentnost

    3. jedro, bistvo, srž:
    venire al sodo preiti k bistvu, k stvari
  • solid2 [sɔ́lid]

    1. pridevnik (solidly prislov)
    trden (netekoč); čvrst, soliden, masiven, kompakten, homogen, strnjen; nepretrgan; enoličen; utemeljen, pameten, trezen, tehten, močan; zanesljiv, temeljit; soglasen, enodušen, enobarven
    trgovina denarno varen, zanesljiv; pristen, pravi, resničen
    matematika tridimenzionalen, kubičen

    for a solid hour celo (polno, eno) uro
    solid arguments stvarni, tehtni argumenti
    solid capacity prostornina
    solid for sleng lojalen
    solid foot (yard) kubičen čevelj (jard)
    solid geometry stereometrija
    solid gold masivno zlato
    a solid man resen, pameten človek, a brez kakih izrednih sposobnosti
    solid matter kovinska ploščica, ki se stavi med vrstice (za večji razmik)
    solid measure prostorninska mera
    solid number integralno število
    solid problem matematika problem, ki se da rešiti z enačbo 3. stopnje
    solid printing tiskanje vrstic brez stavljanja kovinskih ploščic med vrstice
    a solid row of buildings strnjena vrsta poslopij
    the solid South ameriško južne države, ki dosledno glasujejo za demokrate
    solid square vojska formacija enake dolžine in širine
    solid state trdno stanje
    a solid tyre polna pnevmatika, guma
    a solid vote soglasno glasovanje (volitev)
    he was talking a solid hour govoril je nepretrgano celo uro

    2. prislov (solidly)
    enodušno, soglasno, odločno

    to go solid biti soglasno (against proti, for za)
    to vote solid enodušno glasovati (for za)
  • solid soliden; trden, trajen, zanesljiv
  • solíd -ă (-zi, -de) adj.

    1. trden

    2. čvrst, trpežen

    3. soliden, zanesljiv
  • solide [sɔlid] adjectif soliden, trden (tudi physique), čvrst; močan; trpežen, odporen; zanesljiv, pošten; géometrie tridimenzionalen; masculin trdno telo

    corps masculin, état masculin solide (physique) trdno telo, trdno stanje
    cuir masculin solide trpežno usnje
    amitié féminin solide trdno, čvrsto prijateljstvo
    solide au lavage ki pri pranju ne izgubi barve, pralen
    les liquides et les solides tekočine in trdna telesa
    mesures féminin pluriel solides, cubiques prostorninske mere
    avoir les reins solides biti krepkih pleč, figuré imeti dovolj sredstev za premagovanje težav vseh vrst
    avoir des connaissances solides imeti solidno znanje
    bâtir sur des fondements solides zidati na trdne temelje
    être solide sur ses jambes trdno stati na nogah
    être solide au poste (militaire) trdno se držati na postojanki proti sovražniku; figuré opravljati svoje delo kljub vsem težavam, biti neomajen
  • sōlido

    A) agg.

    1. trden:
    corpi solidi e corpi liquidi trdna telesa in tekočine

    2. čvrst; trpežen

    3. pren. soliden, zanesljiv:
    ditta solida solidno podjetje
    testa solida razsoden mož
    offrire solide garanzie dati trdna jamstva

    B) m trdno telo
  • sólido gost, trden; trpežen, soliden; temeljit

    (cuerpo) sólido trdno telo
    en sólido (jur) solidarno
  • solidus, pesn. (sinkop.) soldus 3, adv. (prim. salvus in sollus)

    1. gost, zgoščen, kompakten, neprepusten, nepropusten (= ne votel, ne luknjast, ne vrzelast, naspr. cavus, concavus), masiven, trd, trden, utrjen, čvrst, močen (močan), krepek (krepak), jeklen, jedrovit, čist (= a) povsem gol ali b) v celoti sestoječ iz iste snovi (tvarine)); (o rudninah) samoroden, brez primesi, suh: Ter., Lucr. idr., sphaera solida atque plena Ci., utrum columna solida esset an extrinsecus inaurata Ci., paries Ci., dentes Plin., solidus ac fortis cibus Lact., solidior caseus factus Col., solido de marmore templum V., solido adamante columnae V., ex solido elephanto V. iz masivne slonovine (slonove kosti), eruimus terrā solidum pro frugibus aurum O., crateres auro solidi V. ali vasa auro solida T. ali solido argento facti lecti Lamp. iz čistega (suhega) zlata oz. srebra; subst. solidum -ī, n gostota, gosti del, goščina, trdota, trdi del, trdina: finditur in solido (sc. arboris) cuneis via V. v stržen, v srce; pl. solida gosta, čvrsta, masivna telesa: Ci.

    2. trden, trd, utrjen, močen (močan), krepek (krepak), jedrovit, debel: solidum nihil (sc. est) quod terrae sit expers Ci., ferrum, cautes, ripa, humus, tellus O., solidis in tectis clauditur O., solidis sedibus adstas O. na trdnih tleh, telum solidum nodis et robore V., glacies V., nix Stat., cornu V., Plin., tori Herculis O., navis ad ferendum incursum maris solida Sen. ph., corpus Sen. rh., crus Sen. ph., agger Stat., solidissima terra Ci., O., solidissima corpora Lucr., structura solidissima Vitr., cista viminea, quae neque spisse, solide tamen … contexta sit Col., nemo nostrum solide natus est Petr. brez napenjajočih vetrov = „ne da bi kje puščal“, solidius concreta aqua Gell.; pesn.: mare solidum Iuv. premoščeno; pren. trden, neomajen: solidaeque suo stant robore vires V. sile trdno stojijo ob svoji moči, mens H.; subst. solidum -ī, n nekaj trd(n)ega, trdno, trdina, trdost, poseb. trd(n)a tla: Fl. idr., carere solido Ci. ne imeti ničesar trdnega, (sc. invidia) fragili quaerens inlidere dentem, offendet solido H. bo zadela na kaj trdnega, solido procedebat elephas L., in solido puteum demittere V., fossa sit ad solidum O., perticas ad solidum demittere Col., fundamenta theatri per solidum subdidit T., in solido gradiens (naspr. in pelago incedens) Lact.; pren. in solido „na trdnem“ = na varnem: Amm. idr., multos lusit et in solido rursus fortuna locavit V. je zopet spravila na varno, in solido esse, bona sua in solido habere Sen. ph.

    3. metaf.
    a) cel, poln, popoln, ves: decem annos solidos errasse Varr. ap. Non., usura, nec ea solida, contentus est Ci. ep., parum solidum consulatum explere L. ne celotnega (celoletnega, ampak le devet mesecev), solida stipendia L., partem solido demere de die H. od vsega za delo določenega dnevnega časa, solida hora Iuv., solida taurorum viscera V., solidos haurire cervos taurosque Plin., quibus solida ungula Plin. nepreklano, ut deciens (= HSX) solidum (acc. sg. n.) absorberet H. cel milijon sestercijev, tricies soldum Mart., terrae motus solidas civitates absorbuit Iust. Adv. solidē za trdno (zatrdno), zagotovo, močno, silno, zelo: id solide scio Pl., solide gaudere Ter., solide formidare Ap.; v enakem pomenu tudi adv. acc. sg. n. solidum: Venus irata solidum Ap.; subst. α) solidum (soldum) -ī, n cela (celotna, vsa) vsota, cela (vsa) glavnica, celoten (ves) kapital: ut solidum suum cuique solvatur Ci., filia Nasicae, metuentis reddere soldum H., creditores in solidum appellabant T. so zahtevali nazaj celotno vsoto (dolga), argentarius ab argentario solidum petit Q., solidum petere, in solidum debetur Dig. β) solidus -ī, m (sc. nummus) sólid(us) = zlatník, zlat, sprva vreden približno 25 denarijev (denarii), pozneje samo polovico te vrednosti: Ap., Lamp., Cod. I., Icti., Amm.
    b) pravi, pristen, resničen, realen, stvaren, jedrnat, soliden, zgoščen, bistven, trajen: gratia Pl., beneficium, gaudium Ter., nihil, quod solidum tenere possis Ci., nomen, suavitas, utilitas Ci., solida et expressa effigies Ci., solida et expressa signa probitatis Ci., solida veraque laus Ci., est enim gloria solida quaedam res Ci., solida libertas L., eloquentia Q., nequitia Sen. ph., fides T., vita (naspr. fragilis) Lact.; subst. n.: inane abscindere soldo H. od pristnega, od bistvenega, nostra gloria, cum sit ex solido Cu., dinoscere cantus, quid solidum (acc.) crepet Pers. kaj zveni kot nekaj pristnega (izvrstnega).
  • sostenido glasba zvišan; trden (tržišče)

    fa sostenido (gl) fis
    fa doble sostenido (gl) fisis
    sostenido m gl križ, znak za zvišanje
  • sound3 [sáund]

    1. pridevnik (soundly prislov)
    zdrav, čil; nepoškodovan, neranjen, cel, dobro ohranjen, brez napake; nepokvarjen (o sadju); (o spanju) miren, trden, globok; krepak, poštén (o udarcih); (o ceni) zmeren, ki ustreza vrednosti blaga; pameten, trezen, pravilen (sodba itd.); osnovan, upravičen, temeljit, tehten (razlog); pravi
    pravno veljaven zakonit; dobro premišljen, pameten; (o osebi) zanesljiv, zvest, pošten; (vedenje) pravilno, brez graje
    ekonomija soliden, zanesljiv; solventen

    safe and sound živ (čil) in zdrav
    sound as a bell, as sound as a roach zdrav kot riba
    sound advice dober, poraben nasvet
    a sound friend zvest prijatelj
    sound currency ekonomija zdrava valuta
    a sound fruit zdrav (negnil) sadež
    sound in life and limb zdrav in čil
    sound merchant soliden (nezadolžen) trgovec
    a sound mind in a sound body zdrav duh v zdravem telesu
    a sound objection utemeljen, tehten ugovor
    a sound ship ladja v dobrem stanju
    sound timber zdrav, jeder les
    the child is sound already otrok že trdno spi
    the firm is not quite sound tvrdka ni čisto solventna
    is he quite sound in mind? je (on) čisto pri pravi pameti?
    to be a sound sleeper imeti trdno spanje
    to get a sound whipping biti pošteno našeškan (tepen)

    2. prislov
    trdno, globoko; zelo

    to be sound asleep, to sleep sound trdno, globoko spati
    I will sleep the sounder for it bom toliko bolje spal
  • soutenu, e [sutnü] adjectif trden (borza); vzvišen; poudarjen; vztrajen, trajen, stalen, neprekinjen; enakomeren

    attention féminin soutenue napeta pozornost
    efforts masculin pluriel soutenus vztrajna prizadevanja
    style masculin soutenu vzvišen slog
    un bleu plus soutenu bolj poudarjena modra barva
  • spröde (brüchig) krhek; Gestein: trd, trden; Haut: izsušen, pust; Charakter, Schönheit: hladen; Stimme: brez zvena; Stoff: ki ga je težko oblikovati; Form, Thema: suhoparen
  • stabil stabilen; trden, trajen, ustaljen
  • stabíl -ă (-i, -e) adj.

    1. stabilen, trden

    2. stalen

    3. stanoviten, ustaljen
  • stabile

    A) agg.

    1. trden, stalen, stabilen:
    beni stabili nepremičnine

    2. pren. vztrajen; trajen; stanoviten; obstojen:
    essere stabile nei propositi biti vztrajen v namerah
    impiego stabile stalna zaposlitev, stalno delo
    tempo stabile stanovitno vreme
    tinta stabile obstojna barva

    3. kem., fiz. obstojen, odporen, stabilen
    equilibrio stabile stabilno ravnotežje

    4. gled. stalen:
    compagnia stabile stalna gledališka družina
    teatro stabile gled. stalno gledališče

    B) m

    1. stavba, hiša

    2. gled. stalno gledališče
  • stabilis -e, adv. stabiliter (stāre)

    1. za trdno stanje pripraven, trdno stanje (stališče) ali trden položaj dajajoč: locus stabilis ad insistendum L., haud secus quam stabili solo persultabant L., stabile certumque solum Cu., via nihil stabile ingredienti praebet L. ne omogoča trdnega koraka (zanesljivega stopanja); occ. trdno stoječ, trden: domus, stabulum Pl., fundamentum Lucr., māla Ca. trdno viseča na drevesu, sedes, via vitae Ci., gradus L., T., ratis, equus, elephanti L., stabilior Romanus L., pugna stabilis L., Amm. ali stabile proelium T. na stalnem mestu, v vrstah, pes O., illa velut medio stabilis sedet insula ponto O., stabiliter includatur tympanum Vitr., quam (sc. molem) quo stabilius fundaret navem ante demersit Suet.

    2. metaf. stanoviten, stalen, trden, trajen, vztrajen, neomajen, gotov, zanesljiv, nespremenljiv, stabilen idr. (naspr. incertus, mobilis): Sen. ph., Sen. tr. idr., animus Ci., O., amici, causa, fortuna, pax, matrimonium, officii praecepta Ci., si orationem stabilem ac non mutatam videtis Ci., haec certa stabilisque sententia Ci., stabile ac fixum bonum Ci., voluptas stabilis Ci. stalno čutno dobro počutje (epikurejcev), zadovoljstvo, odsotnost vseh bolečin, prostost vseh bolečin (naspr. voluptas, quae in motu est), stabilis rerum terminus H. nepremaknjena, trdna, aquae stabiles Plin. vedno tekoče, stalne, nikdar presihajoče, nikoli usihajoče, nihil est … tam ad diuturnitatem memoriae stabile Ci. nič se ne pomni tako trajno, na nič ni spomin tako trajen, id stabile ad paenitentiam erit T. bo trdna opora kesanju (kesu), imperium stabilius Ter., quaestus stabilissimus Ca., disciplinae … permanent stabiliter ad summum exitium vitae Vitr., spem in deo stabiliter collocabat Aug.; stabile est z ACI trdno sklenjeno je, (za)gotovo je: Pl.; subst. stabilia -ium, n kar trdno stoji = trdno, stalno, trajno, stabilno: stabilia (sc. meliora) incertis Ci., stabilia probant, clauda deprendunt Q.; occ.: spondei stabiles H. trdni, tehtni, tehtoviti (naspr. pes citus = iambus); tako tudi pedes, dochmius, syllabae Q.
  • stable1 [stéibl] pridevnik (stably prislov)
    trden, stalen, stabilen, čvrst; nespremenljiv, težko premakljiv
    figurativno neomajen, stanoviten
    trgovina trajen, trpežen, soliden

    stable currency stabilna valuta
    stable convictions trdno prepričanje
    stable equilibrium stalno ravnotežje
    stable government stabilna vlada
    to make stable stabilizirati