Franja

bouchon [bušɔ̃] masculin zamašek, čep, veha; technique tesnilo; figuré prometna ovira; plavač pri ribiški palici; vieilli vejica (nad vhodom v krčmo), krčma

bouchon de paille šop zvite slame
bouchon de linge sveženj perila
bouchon mécanique patentni zamašek
faire sauter le bouchon póčiti z zamaškom (pri odpiranju buteljk)
mettre un bouchon à quelqu'un (populaire) komu usta zamašiti

clef, clé [kle] adjectif ključni; féminin ključ (tudi musique, figuré); izvijač, ključ za vijake; moznik, lesen klin

él stikalo; odpirač(za konserve); figuré pristop k rešitvi; razlaga, pojasnilo
clef anglaise (technique) univerzalni ključ
clef des champs (jig) prostost
clefs en mains (figuré) popolnoma dograjen (hiša, stanovanje)
clef passepartout ključ za več vrat
(religion) clefs de saint Pierre, du Pape ključi sv. Petra, oblast svete stolice
clefs du royaume ključ nebeškega kraljestva
clef de voûte sklepni kamen v oboku, sklepnik; figuré dovršitev (dela); glavna, bistvena točka
clef de sol, de fa violinski, basovski ključ
fausse clef vitrih, odpirač
industrie féminin clef ključna industrija
roman masculin à clef roman, katerega osebe ustrezajo (več ali manj) resničnim osebam
trousseau masculin de clefs sveženj ključev
à la clef odprt, iz soda (vino); na koncu, na vidiku
être sous clef biti pod ključem, v zaporu
donner un tour de clef zakleniti
fermer à clef zakleniti, zapreti (se) s ključem
garder quelque chose sous clef hraniti kaj pod ključem
mettre la clef sous la porte zapreti svojo hišo in skrivaj izginiti
mettre quelqu'un sous clef zapreti koga v ječo
occuper une position clef zavzemati ključni položaj
prendre la clef des champs popihati jo
présenter, remettre les clefs de la ville au vainqueur izročiti mestne ključe zmagovalcu

enliasser [ɑ̃ljase] verbe transitif

enliasser des billets, des lettres povezati (v sveženj) bankovce, pisma

kljúč clef ali clé ženski spol ; code moški spol , chiffre moški spol ; indice moški spol ; (cestna vijuga) virage moški spol , tournant moški spol , lacet moški spol

basovski ključ clef de fa
(orodje) francoski ključ clef anglaise
hišni ključ clef de la maison
patentni ključ clé de sûreté
sveženj ključev trousseau moški spol de clefs
violinski ključ clef de sol
ključe v roko (za novo stanovanje) clefs en main
biti pod ključem être enfermé, être sous les verrous (ali sous clef, à l'ombre, familiarno au violon, en taule)
imeti pod ključem avoir (ali garder) sous clef

kljúč llave f (tudi za vijake)

hišni ključ llave de la puerta (de la casa)
ključ od stanovanja llave de la vivienda
notni ključ (glas) clave f
glavni ključ llave maestra
ponarejen ključ llave falsa
šifrirni ključ clave f
ključ francoz llave inglesa
ključ uganke clave f de un enigma
ključ (serpentina, rida) serpentina f
patentni ključ llave anti-robo
sveženj ključev manojo m de llaves
ključ v roko (za novo hišo, stanovanje) llave en mano
imeti pod ključem guardar (de) bajo (de) llave
pustiti ključ v vratih dejar la lla llaen la puerta
etui za ključe estuche m vevero
violinski ključ clave f de sol
ključ k nalogam (rešitev) clave f
basovski ključ clave f de fa
vtakniti pod ključ (= v zapor) encarcelar, meter en la cárcel
dati pod ključ (dobro shraniti) poner a buen recaudo

líktorski (-a -o) adj. littorio; littoriale:
polit. liktorski snop, sveženj fascio littorio
liktorske igre (ludi) littoriali

linternilla ženski spol (električna) žepna svetilka

lío m sveženj, cula; zmeda, dirindaj
armar un linternilla povzročiti zmedo
hacerse un linternilla zaiti v zmedo
tener linternillas opravljati umazane posle, slab glas uživati

multi-iugis -e in multi-iugus 3 (multus in iugum)

1. mnogovprežen, večvprežen: equi L., quadrigae … etsi multiugae non sunt Gell.

2. metaf. mnogoter(en), mnogoličen, raznolik, raznovrsten, mnogovrsten: litterae tuae, quas quidem multiiuges (cel sveženj) accepi uno tempore a Vestorii liberto Ci. ep., multiiuga spolia, multiiuga quaestio Gell., multiiuga volumina Aristotelis Ap., verba Fr., paginae, necessitates Symm.

pampinus -ī, m (prim. gr. πομφός opeklinski mehur, πομφόλυξ vodeni mehur, παφλάζω mehurim, delajo se mi mehurji, lit. pámpa sveženj, bula, oteklina, let. pàmpt nabrekniti, sl. popek)

1. poganjek na trti, mladika: Col.

2. ročica, vitica, vilice na trti: Plin.; metaf. vitica (starejše „oponec“) in kar ji je podobno: Plin.

3. trtni list, kolekt. trtno listje, trsno perje: Col., Plin. idr., una vestita pampinis Ci., Liber ornatus tempora pampino H., heu male tum mitis defendet pampinus uvas V.

Opomba: Tudi fem.: Luc. fr., Varr. ap. Serv., Cl., Sid.

povesm|o [ê] srednji spol (-a …) der Strang (tudi rastlinstvo, botanika) (semensko Samenstrang); (sveženj, snopič) das Bündel

povézati (-véžem) | povezováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. legare, collegare, raccordare, saldare, associare, unire, mettere in relazione (concetti):
povezati pšenico v snope legare il grano in covoni
telefonsko povezati mestne četrti collegare per telefono i quartieri cittadini
povezati navidez nasprotujoči si ideji associare due idee apparentemente contrarie
povezati s kabli cablare
povezati v butare, v culo, v sveženj affascinare
sorodstveno povezati apparentare

2. (obvezati) bendare, fasciare:
povezati ranjenca bendare il ferito

B) povézati se (-véžem se) | povezováti se (-újem se) perf., imperf. refl. collegarsi, consociarsi, unirsi; apparentarsi:
v kakem sorodstvu so Caravaggiovi chiaroscuri z Vivaldijevimi concerti grossi? i chiaroscuri caravaggeschi in che modo possono apparentarsi ai concerti grossi vivaldiani?
ekon. povezati se v konzorcij consociarsi

sarmentum -ī, n (iz *sarp-mentum: sarpere (o)trebiti)

1. prot, šiba, palica, mladika, rozga, tanka vejica: VARR., COL., SIL. idr., ne (sc. vitis) silvescat sarmentis CI.

2. v pl. suho protje, šibje, rožje, dračje, suhljad: CA., COL., PLIN. idr., ligna et sarmenta circumdare CI., sarmenta arida L., fasces sarmentorum L. butara, sveženj (protja), zvezano protje, sarmentis virgultisque collectis C.

sláma paja f

bala, sveženj slame paca f de paja
sveža slama paja nueva
slama rezanica paja corta
lopa za slamo pajar m
otep slame haz f de paja
mlatiti prazno slamo (fig) hablar sin ton ni son
natlačiti, nagatiti s slamo rellenar de paja
iskati šivanko v kupu slame (fig) buscar una aguja (ali un alfiler) en un pajar
imeti slamo v glavi (fig) tener la cabeza llena de aire, tener la cabeza vacía
pokriti s slamo cubrir con paja
oviti s slamo envolver en paja, empajar

snop [ô] moški spol (-a …)

1. das Bündel, (šop) das Büschel; (šop, sveženj, otep) der Bund; pri žetvi: die Garbe

2. matematika, fizika, tehnika das Bündel (svetlobe Lichtbündel, žarkov Strahlenbündel, dvožilni Zweierbündel, trožilni Dreierbündel), der Strahl (elektronski Elektronenstrahl, otipovalni Abtaststrahl)
snop premic matematika Geradenbündel
svetilka s snopom der -strahler ➞ → svetilka

3. mišic: die Muskellage
|
v obliki snopa bündelartig
povezati v snope büscheln
v snopu gebündelt

svéženjček (-čka) m dem. od sveženj fagottino, involtino, pacchetto

svit|ek¹ moški spol (-ka …) die Spule (filmski Filmspule), die Rolle (gaze Gazerolle), der Wickel; (žmula) der Wulst (tudi gradbeništvo, arhitektura, matematika), Kreiswulst; (sveženj) der Bund; (čep) der Pfropf
ovratni svitek das Kehlstück
pri oblačilih: der Puff; (kolenska blazinica) die Pausche

tercio tretji

tercio m tretjina; vojaški oddelek; Meh sveženj drv
el tercio extranjero španska tujska legija
hacer mal tercio (a) ovirati koga; fam komu jo grdo zagosti
tener buenos tercios (pop) imeti krepke roke, noge

verga f

1. redko vejica, šiba:
tremare come una verga tresti se kot šiba na vodi

2. palica; šiba; navt. jadrnik:
verga del pendolo nihalo

3. knjižno pastirska palica

4. žezlo; palica:
la verga del mago čarovniška palica
verga di Mercurio (caduceo) Merkurjeva palica
fascio di verghe (fascio littorio) hist. liktorski sveženj (v starem Rimu), liktorski snop (v fašistični Italiji)

5. palica, ingot:
verga di ferro, d'oro železna, zlata palica
verga del tram ekst. tramvajska tračnica

6. zool.
verga d'oro modrinček (Polyommatus virgaurea)

7. bot.
verga d'oro zlata palica, zlata rozga, zlata šiba, trebuhovka (Solidago virgaurea)

8. pog. batina, penis

vézanje (-a) n il legare, legamento, legatura; rilegatura (dei libri); collegamento, unione:
vezanje črk v zloge in besede unione di lettere in sillabe e parole
ekon. vezanje valute na vrednost zlata ancoraggio della valuta al valore dell'oro
vezanje z vrvmi trincatura
vezanje v sveženj rattralciatura

vlakn|o srednji spol (-a …) die Faser (jutno Jutefaser, konopljeno Hanffaser, lesno Holzfaser, likovo Bastfaser, manilsko Manilafaser, mineralno Mineralfaser, mišično Muskelfaser, najlonsko Nylonfaser, naravno Naturfaser, ogljikovo Kohlenstofffaser, rastlinsko Pflanzenfaser, sadežno Fruchtfaser, semensko Samenfaser, slamno Strohfaser, stebelno [Stengelfaser] Stängelfaser, tekstilno Textilfaser, umetno Kunstfaser, viskozno Viskosefaser, esparto Espartofaser, zloženo Stapelfaser, živčno Nervenfaser)
stekleno vlakno die Fiber, Glasfiber, die Glasfaser
pri lanu: der Stapel
… vlakna/vlaken Faser-
(dolžina die Faserlänge, sveženj das Faserbündel, ovojnica anatomija die Faserhaut)
vlakna množina Fasern množina
steklena vlakna das Faserglas, Textilglas
iz tankih vlaken feinfaserig
tkanina iz steklenih vlaken die Glasmatte, das Glasgewebe
zavitost lesnih vlaken gozdarstvo der Drehwuchs
odstraniti vlakna s česa (etwas) entfasern
razpadanje v vlakna die Faserung
razpadati/razpasti v vlakna fasern, ausfasern
okrepljen s steklenimi vlakni glasfaserversärkt