-
inatento nevljuden, surov, grob
-
incivil, e [ɛ̃sivil] adjectif, vieilli nevljuden, neotesan, grob, surov
langage masculin incivil surovo govorjenje
-
incondite [inkɔ́ndit] pridevnik
slabo narejen, pomanjkljiv, neizdelan; grob, surov
-
inculte [ɛ̃kült] adjectif, agronomie neobdelan; zanemarjen; figuré neizobražen, nekultiviran, surov
terrain masculin neobdelano zemljišče
-
in-cultus 3, adv. in-cultē (in [priv.], colere)
1. neobdelan, negojen: Varr., Q., Sen. ph., genus agrorum propter sterilitatem incultum Ci., civitas in insula incultā sita Ci., deserta via et inculta Ci. nepolikana, neutrjena, i. trames Pr. samotna; subst. inculta -ōrum, n: V., L. neobdelana zemlja, neobdelani kraji, pustinje, inculta itinerum Plin.
2. neokrašen, brez okrasa, nenakičen, neličen: (non) inculte dicere Ci. (ne) brez okrasa, versus inculti H. neizpiljeni; occ.
a) preprost, enostaven: in hac horrida incultaque vita (rustica) Ci., vixit inculte atque horride Ci., inculte agere, agitare S., inculta parsimonia Ci. (enalaga).
b) negojen, nenegovan, podivjan, neurejen, zanemarjen: corpore inculto atque horrido Ci., i. comae O., canities V., homines intonsi et inculti L. podivjani, divji, equus Lucan. brez oprave (tj. brez uzde in podsedlice).
3. metaf. surov, divji, neomikan, neolikan, neotesan, zagoveden: hominem incultum videbant Ci., homo, ut vitā, sic oratione durus incultus, horridus Ci., i. Gaetuli S., mores S., ingenium H.
-
in-docilis -e
1. nepoučljiv, nedovzeten za učenje, trdoglav, težko se učeč: homo Ci., nimis indociles quidam tardique sunt ki se jih ne prime noben nauk, gluhi za nauk, Plin., Ci., indocilis grex H., hirundo Pl.; z gen.: pacis modique Sil.; z dat.: imitandis turpibus Iuv., quieti Sil.; pesn. z inf.: Cl., mercator indocilis pauperiem pati H. ki se ne privadi, fidem exuere Sil., tristia ferre Sil., loqui Lucan., teneri Stat.
2. nenaučljiv, česar se ni moč naučiti: ingeniī magnitudo non desiderat indocilem usus disciplinam Ci.
3. meton.
a) nevešč, neizkušen, neizobražen, surov, preprost: agricola indocilis caeli Plin., guttur (avis) O., is genus indocile ... composuit V., auriga Sil., non indociles lugere Sen. tr.
b) nepripraven za kaj: terra indocilis Cereri Sil., arbores indociles nasci alibi Plin.
4. kar se ni učilo, nepokazan, nenaučen: via Pr., numerus O. neumeten.
-
in-doctus 3, adv. -ē
1. neučen, neuk: valebis apud indoctum eruditus Ci., nec doctissimis nec indoctissimis placere Ci., indocti incultique S., indocte verba facere Pl., indocte dicere Gell.
2. neizobražen, brez znanstvene izobrazbe, surov: vulgus O., de multitudine indoctā loqui Ci., indocte facere Ci.
3. neroden, nespreten, nevešč, neizurjen, ne(iz)šolan: Themistocles ... habitus est indoctior Ci. (v citranju) canit indoctum H. neumetno; z gen.: indoctus pilae discive H. v žoganju in metanju diska, Tiro haud quaquam rerum litterarumque veterum indoctus Gell.; z acc.: homo pleraque alia non indoctus Gell.; z inf.: indoctus iuga ferre H. ki se ni učil (privadil); metaf. o stvareh: manus Q., mores Pl., brevitas Q., errores Val. Max.
-
in-ērudītus 3, adv. -ē neizobražen, neučen, surov, neroden: Suet., Gell., non tam insolens, quam iner. Ci., ne quis illud ineruditum respondeat Ci. da ne odgovarja tako neolikano, Epicurus Ci., voluptates Q. surove, iudex Q., non inerudite Q. zelo ostroumno.
-
īn-fabricātus 3 (in, fabricāre) neobdelan, surov: robora V.
-
īn-fectus 3, (in [priv.], facere)
1. nestorjen, ki se ni zgodil: Stat., facta atque infecta canere V. resnico in izmišljotino, infectum facere Pl. ali reddere H., Plin. iun. nestorjeno storiti (napraviti), omnia sint pro infecto L. vse naj bo, kakor da bi se ne bilo zgodilo, damnum infectum Ci. bodoča škoda, infectum fieri nequit Ter.; occ. neizgotovljen, nedodelan, neopravljen, nedovršen: infectis rebus N. ali infecta re C., L., Q. ali infecto negotio S. ne da bi bil(i) kaj opravil(i), infecta pace (victoriā) L. ne da bi bil dosegel mir (zmago), infecto bello L. ne da bi bil vojno končal, infecto cursu Pr.; prim.: infectis iis, quae agere destinaverat C., infectaque pensa reponunt O. neizgotovljeno, infecta sacra relinquunt O. pustijo nedokončane.
2. neobdelan, surov: sunt auri pondera facti infectique mihi V., infectum argentum L. neobdelano srebro, rudis atque inf. materies Petr. neobtesan.
3. neizvršljiv, neizvedljiv, nemogoč: Ap., rex nihil infectum Metello credens S.
— II. (in [praep.], facere), gl. īnficiō.
-
in-hūmānus 3, adv. -ē in inhūmāniter
I. nečloveški, in sicer
1. krut, grozovit, brezsrčen, trd, opokel: quis tam fuit illo tempore ferreus, quis tam inhumanus? Ci., utrum clemens an inhumanissimus esse videatur Ci., inhumana barbaria O., vox Ci. človeka nedostojen, scelus Ci., ingenium Ter., iocus adversus miseros Q., crudelitas L., gens Lact., nimis inhumane Ter., inhumane dicere Ci., inhumaniter facere Ci. ep., inhumanius dicere Ci.
2. neolikan, surov: etiam si (eum) agrestem et inhumanum existimares Ci., inhumane feceris contraque naturae legem Ci. zoper človeški čut, homo inhumanissimus Ter.
3. nevljuden, nepriljuden, neustrežljiv: at mores commodi? quis contumacior, inhumanior, superbior? Ci., senes non inhumani Ci. priljudni, Camena H., conquestio, voluptas, fortunae insectatio Q., neglegentia Ci., securitas T., respondit illa non inhumaniter Ci. precej vljudno, inhumane conviciari Q. —
II. nadčloveški, božji: mensa Ap., paene i. sententia Ap.
-
in-operātus 3 (in [priv.], operāre)
1. act. brez dela ali opravila, nedelaven: Tert.
2. pass. = (gr. ἀκατέργαστος) neobdelan, surov: Ambr.
-
in-urbānus 3, adv. -ē (in inurbaniter: Aug.) „nemesten“, torej kmečki, kmetski, kmetiški; le metaf. (večinoma za nikalnico)
1. nevljuden, neolikan, surov: non essem tam inurbanus ac paene inhumanus Ci.
2. neokusen, nedostojen, nedovtipen (o zunanjosti in vedenju): habitus non i. Ci., aspectus et habitus oris et gestus non i. Q.; o govoru: non inurbane Stratonicus (ait) Ci., inurbanum dictum H.
-
jédar -dra -o, dol. jêdrī -ā -ō
1. jeder, klen, jedrnat: jedar čovjek, stil; -o drvo
2. čvrst, zdrav: -a grabovina
3. trd, čvrst: -e grudi
4. močan: jedar smijeh
5. surov: -a ruda
6. biti jedar kao puce biti zdrav kot riba
-
kàba neskl. prid. (t. kaba)
1. velik
2. neobdelan, surov, grob
-
knock-me-down [nɔ́kmidáun] pridevnik
ameriško, pogovorno brutalen, surov, agresiven, napadalen
-
knotig vozlast, vozličast, grčast; [Stengel] Stängel: členkast; figurativ surov
-
krût krúta krúto, dol. krûtī -ā -ō, komp. krȕćī -ā -ē
1. trd: krut papir; -a košulja; -a noga u koljenu
2. tog, okorel: -o vladanje, ponašanje; krut karakter
3. otrpel, trd: -i prsti od zime
4. težek: -a bolest
5. trd, neizprosen: -i propisi
6. oster: -a zima
7. trden: -o tijelo, telo
8. nezlomljiv: krut čovjek
9. trd, nabrekel: -i ud
10. krut, surov: krut režim Austrije u Bosni
-
krûtan -tna -o, dol. krûtnī -ā -ō krut, surov
-
lanudo volnat; surov; beden, ubog