Franja

bakteriálen bacterial

bakteriálni strup bacterial poison
bakteriálna vojna bacterial (ali biological) warfare

bakterijsk|i [ê] (-a, -o) bakteriell, Bakterien- ( agronomija in vrtnarstvobakterijski gomoljčki Bakterienknöllchen, bakterijski rak der Bakterienkrebs, medicina bakterijski strup/toksin das Bakteriengift, bakterijska gniloba die Bakterienfäule, bakterijska kultura die Bakterienkultur)

base [baz] féminin osnova, podlaga; osnovnica; baza (tudi militaire, chimie); podstavek, podnožje (stebra); oporišče; figuré temelj

sur la base de na osnovi, na temelju
industries féminin pluriel de base bazična industrija
ligne féminin de base osnovna črta
salaire masculin de base osnovna plača, mezda
base aérienne letalska baza
base aéronavale pomorska letalska baza
base de départ izhodiščni položaj
base de lancement baza za izstrelitev (raket)
base logistique, navale, d'opération, de ravitaillement oskrbovalna, pomorska, operacijska, oskrbovalna baza
poison masculin à base d'arsenic strup z arzenom kot glavno sestavino
être à la base de quelque chose biti osnova, izvor česa
établir, poser, jeter les bases položiti temelje
fonder sur des bases sûres postaviti na trdne temelje
pécher sur la base iti z napačne osnove
se replier sur ses bases umakniti se na svoj izhodiščni položaj

bodike samostalnik
zoologija Scorpaenidae (družina rib) ▸ skorpióhal-félék, sárkányfejűhal-félék
Strup bodike (škarpene) ni življenjsko nevaren, povzroča pa hude bolečine. ▸ A skorpióhal mérge nem életveszélyes, de erős fájdalmat okoz.
Sicer so bodike mirne in veličastne ribe, ki jih je razmeroma enostavno gojiti v akvariju s prostornino najmanj 300 litrov. ▸ A skorpióhal-félék amúgy békés és káprázatos halak, amelyek viszonylag könnyen tarthatók egy legalább 300 literes akváriumban.

bojn|i [ô] (-a, -o) Kampf- (čoln das Kampfboot, metež das Kampfgewühl, plin das Kampfgas, tank der Kampfpanzer, strup der Kampfstoff, voz der Kampfwagen, pripravljenost die Kampfbereitschaft, črta die Kampflinie/Gefechtslinie, enota die Kampftruppe/ Kampfeinheit, moč die Kampfstärke, morala die Kampfmoral, pripravljenost die Kampfbereitschaft, letalo der Kampfflieger/ das Kampfflugzeug, sredstvo das Kampfmittel, sredstvo der Kampfstoff); (vojni) Kriegs- (tehnika das Kriegsmaterial, orožje/oprema das Kriegsgerät, klic der Kriegsruf, plen die Kriegsbeute); (za spopad/boj) Gefechts- (cilj das Gefechtsziel, municija die Gefechtsmunition, urjenje die Gefechtsausbildung, vaja die Gefechtsübung, vozilo das Gefechtsfahrzeug)
bojni načrt der Schlachtplan
bojni pohod der Feldzug
bojni prizor die Schlachtszene
bojni krik der Schlachtruf/ das Schlachtgeschrei
bojna glava der Sprengkopf
bojna uniforma das Einsatzanzug/Kampfanzug

bottle¹ [bɔ́tl] samostalnik
steklenica; močna pijača

figurativno the bottle popivanje
to crack a bottle popiti steklenico vina
over a bottle medtem ko pijemo
to hit the bottle pijančevati
to bring up on the bottle (otroka) umetno hraniti
bottle green temno zelen
to know s.o. from the bottle poznati koga od rane mladosti
to be fond of the bottle rad ga zvrniti
to take to the bottle zapiti se
ameriško black bottle strup
stone bottle kamnit vrč
hot-water bottle termofor

cantharis -idis, acc. pl. -idas, f (gr. κανϑαρίς)

1. španska muha, poseb. strup, ki se pridobiva iz nje: Val. Max., cantharidum succi O. strupen sok iz španskih muh, cantharidas sumpsisse dicitur Ci. Soobl. cantharida -ae, f: Isid.

2. žitni črv, žižek: Plin.

celičn|i [é] (-a, -o) zelular, Zell- (organel die Zellorganelle, skupek der Zellhaufen, sok der Zellsaft, strup das Zellgift, delitev die Zellteilung/Zellvermehrung, membrana die Zellmembran, presnova der Zellstoffwechsel, rast das Zellwachstum, stena die Zellwand, struktura die Zellstruktur, usta der Zellmund, zgradba der Zellbau, dihanje die Zellatmung, jedro der Zellkern)

coquō (st.lat. quoquō) -ere, coxī, coctum (iz quequō za *pequō; prim. gr.πέσσω kuham, prebavljam, πεπτός kuhan, lat. coctiō, coctor, coquus, culīna, popa, popīna; sem spadajo tudi izpos. iz lat. coquere v nem. kochen, v sl. kuhati)

1. (s)kuhati, (z)variti, (s)peči, jed (zdravilo, strup) pripraviti (pripravljati); abs.: ire coctum Pl., coquendo sit faxo et molendo Ter., difficilis in coquendo cyma Plin., vas ad coquendum Dig.; z zunanjim obj.: is, qui illa coxerat Ci., c. cibum Varr., Lucr., cochleam ali cochleas Cels., Varr., humana exta, pavonem H., ova columbina Cels., dulce dedit tostā quod coxerat ante polentā (iz ječmenove moke) O.; v pass.: cibus coctus S., cibaria cocta N., L. močnik; s proleptičnim obj.: c. cenam Ca. et Caelius ap. Gell., Pl., cotidie sic ei cena (hrana) coquebatur, ut … N., c. panem Varr. ap. Non., Plin., Icti., medicamenta, venena L., ius H., liba in subito cocta foco O. Od tod subst. pt. pf.
a) coctum -ī, n in pl. cocta -ōrum, n skuha, kuhovina, (s)kuhane jedi: quid tu … curas, utrum crudum an coctum ego edim Pl., cocta vendere Suet.
b) cocta -ae, f kuhana pijača, prevretek, zvarek: niveae custodia coctae Mart.

2. coquī = vreti, kipeti (zaradi vročine): iam non solum ardet unda, sed coquitur Sid.

3. (človeka) na železni mreži peči, pražiti: Lact.

4. occ.
a) kuhati = žgati, (o)paliti, (s)topiti, sušiti, presušiti, posušiti, izsušiti (izsuševati): calcem Ca., Vitr., Dig., carbones Ca., Dig., laterculos Ca., laterem Mart., coctus later Vitr., Iust. žgani kamen, opeka, agger coctus Pr. iz žganih kamnov, iz opeke, fidelia cocta Pers., murrhea in Parthis pocula cocta focis Pr., robur coctum V. na ognju sušen čvrsti les, ligna cocta Ulp. (Dig.) izsušen les (ki se ne dimi) = ligna acapna Mart.), coctus pulvis Stat., coquere aera fornacibus Lucan. ali aurum cum plumbo Plin. (s)topiti, rastra et sarcula Iuv. kovati, locus is melior, quem non coquit sol Varr., glaebasque … coquat maturis solibus aestas V., cava flumina … radii tepefacta coquebant V., vidi ego … rosaria Paesti sub matutino cocta iacere Noto Pr., coquiturque vaporibus aër Val. Fl.
b) (do)zoriti, (do)goditi, v pass. zoreti, dozore(va)ti, kuhati se: eas (arbores) … sol et luna coquunt Varr., cum frumentum aestas et debita maturitas coxit Sen. ph., c. messem Mart., vinum prius quam coctumst pendet putidum Pl., mitis in apricis coquitur vindemia saxis V., poma matura et cocta Ci. zrelo in godno, (fructus fici) solibus coctus Plin.
c) zaužite jedi v želodcu prekuha(va)ti, razkrojiti (razkrajati), raztvoriti (raztvarjati), prebaviti (prebavljati): Lact., ut … omnia cocta atque confecta in reliquum corpus dividantur Ci., cibi … , qui potius difficulter coquuntur quam facile vitiantur Cels., ut balineae ardentes, quibus persuasere in corporibus cibos coqui Plin.; od tod šalj.: at vos praesentes, Austri, coquite horum obsonia! H. storite, da segnijejo.

5. pren.
a) kaj „kuhati“, „zakuha(va)ti“ = naklepati, snovati, izmisliti (izmišljati) si: quidquid est, … bene coctum dabit Pl., bene cocto, condito, sermone bono Luc. ap. Ci. ep., inpotentibus instructi consiliis, quae secreto ab aliis coquebant L., principes occulte Romanum coquebant bellum L., c. iras cum fraude, Latio extrema coepta Sil., trucem invidiam Stat.
b) vznemiriti (vznemirjati), stiskati, težiti, ujedati, mučiti, trapiti: egomet me coquo Pl., quae cura nunc te coquit Enn. ap. Ci. te tare, quam (Amatam) … femineae ardentem curaeque iraeque coquebant V., quos ira metusque coquebat Sil., nec oratorem macerat et coquit (sollicitudo) Q. — Od tod adj. pt. pf. v komp. z gen.: hodie iuris coctiores non sunt, quam qui lites creant Pl. bolj premeteni v pravu.

čebelji [é] (-a, -o) Bienen-- (pik der Bienenstich, roj der Bienenschwarm, strup das Bienengift, družina das Bienenvolk, paša die Bienenweide)

čebélji (-a -e) adj. di, dell'ape:
čebelja ličinka cacchione
čebelji panj arnia
čebelji strup apina

délati (-am)

A) imperf.

1. lavorare:
delati na polju, pri stroju, v pisarni lavorare la terra, alla macchina, in ufficio
delati fizično, umsko lavorare fisicamente, intellettualmente
pridno delati, delati ko mravlja, ko nor, kot črna živina lavorare con impegno, come un ossesso, come un negro
delati v industriji, v kmetijstvu lavorare nell'industria, nel settore agricolo
delati v rudniku, v tovarni lavorare in miniera, in una fabbrica
delati kot skladiščnik, kot uradnik lavorare come magazziniere, come impiegato
pog. avto dela dobro l'auto va bene
naprave odlično delajo le apparecchiature funzionano alla perfezione

2. (delati na določenem področju) essere attivo, impegnato:
delati kulturno, politično essere attivo nella cultura, nella politica
delati pri društvu essere attivo nell'associazione

3. tr. (z delom omogočati nastajanje česa) fare:
delati malto fare la malta
delati most fare un ponte
delati nalogo fare il compito

4. (proizvajati, izdelovati) fare, fabbricare, produrre:
delati stroje fabbricare macchine
delati čipke fare pizzi
delati drva fare la legna

5. tr. (opravljati, izvrševati kako delo, aktivnost sploh) fare:
kaj delaš lepega? che fai di bello?
poglej, kaj delajo otroci na dvorišču guarda un po' cosa fanno i bambini nel cortile

6. (z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik):
delati korake (korakati) camminare, marciare
delati grehe (grešiti) peccare; sbagliare, errare
delati kupčije (kupčevati) commerciare, fare affari
delati šale (šaliti se) scherzare
delati zločine commettere delitti

7. (dajati komu lastnost, značilnost)
delati koga mlajšega, mlajšo ringiovanire, fare più giovane qcn.
delati kaj lepo (lepšati) fare, rendere bello

8. (biti v delovnem stanju)
srce mu je začelo delati il cuore cominciò a battergli
zaradi stavke tovarna ne dela a causa dello sciopero la fabbrica non lavora
pog. strup hitro dela il veleno agisce rapidamente

9. (s prislovom, kazati do česa določen odnos)
grdo, lepo delati s kom, s čim trattare male, bene qcn,, qcs.
delati po vesti agire secondo coscienza
delati v skladu s predpisi agire in conformità con le norme, le leggi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati komu kratek čas divertire qcn.
delati komu družbo fare compagnia a qcn.
pren. delati prve korake essere agli inizi, muovere i primi passi
delati hudo kri fare cattivo sangue, guastare il sangue
delati kisel obraz torcere il muso, il naso
šport. delati stojo fare una verticale
delati scene fare scenate
delati komu silo ricattare qcn.
delati komu skomine far venire a qcn. l'acquolina in bocca
pren. delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio per qcs.
delati po urah fare gli straordinari
pren. delati račune brez krčmarja fare i conti senza l'oste
pren. delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante, d'un fuscello una trave
delati čudeže operare miracoli
delati dobra dela praticare il bene
delati brez volje, brezvoljno cincischiare, lavoricchiare, stintignare
delati čistko epurare
delati grdega imbruttire
delati greh peccare
delati grobe napake sfarfallare
delati hrup rumoreggiare
pren. delati medvedjo uslugo essere l'amico del giaguaro
delati kruh panificare
delati ljubosumnega ingelosire
delati majhnega impiccinire, rimpiccolire
čeb. delati med mellificare
delati mlačno intiepidire
delati napoto impacciare
delati odgovornega responsabilizzare
grad., navt. delati ogrodje ingabbiare
delati oporoko testare
iron. delati pogumnega ringalluzzire
rel. delati pokoro (za) espiare (qcs.)
delati ponosnega inorgoglire
delati požrešnega ingolosire
tisk. delati prelom impaginare
delati razkreke (pri plesu) scosciarsi
delati reklamo (za) pubblicizzare, reclamizzare (qcs.)
delati s polovičnim delovnikom lavorare part time
delati silo (komu) violentare (qcn.)
delati silo (nad kom) tiranneggiare (qcn.)
delati slovnične napake sgrammaticare
delati test testare
delati topno solubilizzare
delati vino vinificare
delati vitkega snellire
delati vtis impressionare
delati zamišljenega incupire
delati žaljive kretnje sberciare
delati živčnega innervosire
PREGOVORI:
obljuba dela dolg ogni promessa è un debito
kdor ne dela, naj ne je chi non lavora non mangia
prilika dela tatu l'occasione fa l'uomo ladro
vaja dela mojstra l'esercizio è un buon maestro
obleka dela človeka l'abito fa il monaco

B) délati se (-am se) imperf. refl.

1. (biti v stanju nastajanja) farsi, formarsi, crescere:
na vratu se mu dela bula gli cresce un ascesso sul collo
dan se dela si fa giorno
mrak se dela si fa scuro

2. fingere, fare finta, fingersi:
delati se bolnega fingersi malato
delati se gluhega fingersi sordo, fare finta di non sentire
dela se, da spi finge di dormire
pog. delati se važnega darsi arie
delati (se) norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
pog. delati se neumnega fare lo gnorri
delati se nevednega fare il nesci
pejor. delati se učenega sdottoreggiare
šalj. delati se vsevednega fare il quamquam

delováti (-újem) imperf.

1. agire:
strup je začel takoj delovati il veleno comiciò ad agire subito, l'azione del veleno si fece subito sentire

2. (prenašati vpliv na kaj) agire, avere effetto:
ne vem, če so njegove vzpodbudne besede kaj delovale non so se le sue parole di incoraggiamento abbiano avuto qualche effetto

3. (opravljati delo na nekem področju) operare, lavorare, essere attivo:
javno delovati essere attivo nella vita pubblica

4. (biti v delovnem stanju) funzionare, essere in funzione:
prezračevalna naprava ne deluje l'impianto di areazione non funziona

delujóč acting, working

hitro delujóč swift-working
počasi (hitro) delujóč strup slow (quick)-acting poison
delujóč vulkan active volcano

dihaln|i (-a, -o) Atem- (aparat das Atemschutzgerät, plin das Atemgas, strup das Atemgift, funkcija die Atemfunktion, naprava das Atemgerät, vaja Atemübung, vaje Atemgymnastik, mišice Atemmuskeln)
dihalni organi anatomija, biologija Atmungsorgane
medicina dihalni balon (ambu) das Ambugerät

dipsas -adis, acc. pl. -adas, f (gr. διψάς žejna) dipsada = žejava kača, ker njen strup menda povzroča žejo: Lucan., Plin., Sil., Mart., Vulg. — Kot nom. propr. Dipsas Dipsada, ime zvodnice: O.

doctor¹ [dɔ́ktə] samostalnik
zdravnik, doktor; umetna ribiška muha
navtika, sleng ladijski kuhar
sleng sredstvo za ponarejanje vina
domačno orodje za popravilo

doctor's lock patentna ključavnica
pogovorno doctor's stuff zdravilo, strup
to be under the doctor zdraviti se
lady doctor zdravnica, doktorica
to take one's doctor('s degree) promovirati

dotikaln|i (-a, -o)
dotikalni strup das Berührungsgift
matematika dotikalna ravnina die Tangentialebene

etikéta (za pakete, prtljago itd.) label; tag; (za označbo cene) ticket; tally; (ceremonial) etiquette; ceremony; ceremonial; convention

jahati na etikéti (figurativno) to be very formal, to be a stickler for etiquette
ne gledamo na etikéto ni, nam do etikéte (figurativno) we don't stand on ceremony
steklenica ima etikéto »strup« the bottle is labelled »poison«
pogrešiti se, napraviti prestopek proti etikéti to commit a solecism (ali a breach of etiquette)

experīmentum -ī, n (experīrī)

1. poskus, izkušnja: Fl., superiorum proeliorum experimenta C., Metello iam antea experimentis cognitum erat genus Numidarum infidum … esse S., usus et experimenta Cels., minus valent praecepta quam experimenta Q., medicina tota constat experimentis Q., medici experimenta per mortes agunt Q., multis experimentis eruditus Plin. iun., discimus experimento (z ACI) Plin. iun., sed experimentum contra fuit T.; met.
a) poskusni predmet, predmet poskusa: ne ipse experimentum veneni (za strup) esset L.
b) priložnost za poskus: ut plebes experimentum daret, an … T.

2. occ. izkustveno dokazilo, sploh dokaz: Iust., hoc maximum est experimentum, cum constet … Ci., experimenta virtutis Vell., experimentum lenitatis, ingenii T.