-
ἔκδρομος, ὁ (ἐκ-τρέχω) lahkooborožen strelec, napadalec; pl. razstreseni strelci.
-
ἑκη-βόλος, dor. ἑκᾱβόλος (ἑκών, βάλλω) ki zadene, kakor hoče, daljnostrelec ali dobri strelec (Apolonov pridevek).
-
ἐλαφη-βόλος 2 ἐλαφα-βόλος 2 (βάλλω) ep. poet. ki jelene lovi ali strelja, jelenji strelec, lovec (na jelene).
-
Εὔρυτος, ὁ kralj v Ojhaliji (v Tesaliji), odličen strelec, ki ga je umoril Apolon; njegovo hčerko Jolo (Εὐρυτεία παρθένος) je snubil Heraklej; adi. Εὐρύτειος 3.
-
ἤιος, ὁ, samo voc. ἤιε ep. strelec, Fojbov priimek.
-
ἥμων, ονος, ὁ (ἵημι) ep. kdor strelja, streljajoč, strelec.
-
ἱππ-ακοντιστής, οῦ, ὁ strelec, suličar na konju.
-
κλυτό-τοξος 2 ep. slaven lokostrelec, vrl strelec.
-
ῥῡτήρ1, ῆρος, ὁ (ἐρύω) ep. poet. kdor vleče: 1. βιοῦ napenjalec (loka), strelec. 2. jermen, vrv, bič, uzda; pl. ojnice, vajeti, vojke, ἀπὸ ῥυτῆρος brez uzde (pustivši uzdo).
-
σφενδονήτης, ου, ὁ (σφενδονάω) strelec s pračo, pračar.
-
τοξευτής, οῦ, ὁ (τοξεύω) (loko)strelec.
-
τοξό-δαμνος 2 (δαμάω) poet. ki premaga z lokom, z lokom mogočen, silen strelec.
-
τοξότης, ου, ὁ (τόξον) (loko)strelec; v Atenah: redar, orožnik.
-
τοξο-φόρος 2 (φέρω) ep. ion. ki nosi lok, z lokom oborožen; subst. ὁ (loko)strelec.
-
Φιλοκτήτης, ὁ iz Meliboje v Tesaliji; bil je slaven strelec in je imel Heraklejev lok in njegove puščice, s katerimi edinimi se je mogla Troja osvojiti.