Franja

drille¹ [drij] masculin, vieilli star vojak; familier dečko, tovariš

un joyeux drille veseljak, dobrovoljček

dr̂t dŕta dŕto, dol. dr̂tī -ā -ō
1. odrt
2. slabš. star, onemogel: idi odavde, nesrećo -a

dr̀tina ž
1. slabš. star, onemogel čtovek, onemogla oseba: kad čovjek nije više mlad, zovu ga matorom guskom, drtinom
2. onemogla žival, živalski kadaver, mrcina
3. slaba zemlja

écu [ekü] masculin ščit; ščit v grbu; star francoski kovanec; papir formata 0,40 x 0,50 m

écu d'or, blanc zlatnik, srebrnik; nekdanji srebrni kovanec za 5 frankov
avoir des écus imeti mnogo denarja, biti bogat

Eheknochen, der, star zakonec

einstampfen steptati; (zerkleinern) zdrobiti; Bücher usw.: dati v star papir

encanecer [-zc-] osiveti; star postati

èski neskl. prid. (t. eski) star, starinski, obrabljen

èskija ž (t. eski) nekaj starega, starina, stara podkev, star baker

espadachín moški spol spreten borilec; star vojščak

estaquero moški spol leto dni star damjak

faisandé, e [fəzɑ̃de] adjectif ki se že začenja razkrajati, dišati (o mesu divjačine); figuré pokvarjen, star

littérature féminin faisandée šund literatura

fiambre mrzel, hladen (o jedeh); star, neuporaben; nepriličen, nepravočasen

carne fiambre mrzlo meso
(noticia) fiambre zapoznela novica
fiambre m mrzla jedila, mrzel narezek; fig neprimerna stvar
fiambre con gelatina žolca, hladetina
de fiambre (hum) na up, na kredit
almorzar fiambre zajtrkovati hladno jed

fünfstündig star pet ur; trajajoč pet ur

gavòta ž (fr. gavotte) gavota, star franc. ples in skladba za ta ples

glavkom [ó] moški spol (-a …) medicina grüner Star, das Glaukom

gleichaltrig enako star; Forstwesen Wald: enodoben

gòdišnjāče -eta s, godišnjáče -eta s leto dni star otrok ali domača žival: jagnje godišnjače

grand-aevus 3 (grandis in aevum) zelo star, (zelo) prileten, ostarel, mator: Tiresias LUC. FR., Aletes, Nereus, apes V., pater, patres, Emathion O., dii PLIN., senes T., manus (= senatus) SIL., aetas AUR., mulieres AMM.; enalaga: consilia VAL. FL. nasveti starega moža.

grandis -e, adv. granditer (prim. gr. βρένϑος napuh, ponos, bahanje, βρενϑύομαι napihujem se, šopirim se, baham se)

I. (o stvareh) velik po razsežnosti, prostornini ali številu, velikanski, silen, močan, obsežen, znaten: cella VARR., patella, vas CI., lumina, membra, ossa O., oratio CI. ali epistula CI. EP. dolgo, nomen grandibus litteris inscriptum CI. z velikimi (uncialnimi) črkami, librum grandem conscribit N. obsežno poročilo, grandes (= alti) cothurni V., gr. hordea V. debelozrnat, ex aede Minervae grande auri pondus ablatum; in hoc fano grandīs hydrias posuerat CI., pecunia, aes alienum CI., grandior vox CI.; pesn.: gr. elementa O. debelozrnate; adv. granditer silno, močno, zelo: ECCL.; n. sg. ali pl. nam. adv.: grande fremere STAT. silno, grandia ingrediens GELL. ali incedens AMM. široko stopaje. –

II. (o bitjih)

1. velik po postavi (rasti), dorasel, odrasel: grandis iam puer bello Italico CI., A. Cluentius reliquit grandem et nubilem filiam CI., gr. alumnus (= Achilles) H., iam. gr. Achilles IUV., bestia L., fera CELS. velika divjačina, grandiores aves (naspr. minutae aves) CELS.

2. velik po času = star, ostarel, prileten: non admodum grandis natu, sed tamen iam aetate provectus CI., gr. natu H., PLIN. IUN., SUET., grandior natu PL., CI., SUET., grandis aevo LUCR., F., grandior aevo O.; tudi brez abl.: bella gerebat ut adulescens, cum plane grandis esset CI.; od tod enalaga: grandior aetas CI., O. višja, grandi iam natu SUET. v že visoki starosti. –

III. metaf.

1. velik po imenitnosti, važnosti, imeniten, znamenit, važen, pomemben, pomenljiv: gr. dica TER. huda pravda, vitium CI. huda, dicere de rebus grandioribus CI., grandioribus exemplis uti CI. prepričevalnejše zglede navesti (navajati), gr. decus, munus, certamen H., malum H. hudo zlo, non est grande garrire per angulos HIER.

2. velik v izražanju, veličasten, vzvišen, vznesen, slovesen: carmen CI., (oratores) grandes erant verbis CI., pro grandibus fiunt tumidi CI., gr. oratio PETR., gr. Ciceronis verba Q., (antiqua comoedia) et grandis et elegans Q., quamvis grandius ille (Alcaeus) sonet O. poje bolj vzvišeno; kot subst. n. pl.: grandia minute dicet CI., hic autem grandia requiris CI., professus grandia turget H., nec conamur tenues grandia H., grandia elate canit Q.

3. po mišljenju, duhu vzvišen, plemenit: Thucydides enim rerum gestarum pronuntiator sincerus et grandis etiam fuit CI.