Franja

talante moški spol način; stanje; razpoloženje; zunanjost

estar de buen (mal) talante dobro (slabo) razpoložen biti
responder de mal talante osorno odgovoriti

temperament [témpərəmənt] samostalnik
temperament, čud, narava; prenapet značaj
medicina konstitucija, stanje
glasba temperatura
zastarelo klima, temperatura

choleric temperament koleričen temperament
he has a nervous temperament on je po naravi živčen, je živčne narave

terme [tɛrmə] masculin termin, rok; meja; konec; cilj; četrtletna najemnina, dan plačanja te najemnine; plačilni obrok; (strokovni) izraz, têrmin, beseda; mathématiques člen; pluriel odnosi, razmerje; pogoji; stanje; besede, besedilo

à terme na kredit
à terme échu po poteku roka
à terme fixe ob določenem času
à court, long terme kratko-, dolgoročen
aux termes (de la loi) po besedilu (zakona), v smislu (zakona)
en d'autres termes z drugimi besedami
en propres termes dobesedno
par termes v obrokih; v terminih
termes d'un contrat besedilo pogodbe
terme de déclaration prijavni rok
terme d'échéance rok zapadlosti
terme final končni termin
terme de grâce zadnji termin, rok
terme de livraison dobavni rok
terme de paiement plačilni rok
terme de préavis odpovedni rok
terme de la proposition (grammaire) stavčni člen
terme de rigueur, fatal zadnji, skrajni rok
terme technique strokovni izraz
terme de la vie smrt
accouchement masculin à terme porod v normalnem roku (9 mesecev)
achat masculin à terme nakup na obroke
contrat masculin à terme fixe fiksna pogodba
emprunt masculin à long terme dolgoročno posojilo
moyen terme vmesnost, sredina (med dvema skrajnostima)
il n'y a pas de moyen terme ni sredine (srednje poti, kompromisa, sprave, polovičarstva)
naissance féminin avant terme prezgodnji porod
né avant terme prezgodaj rojen
paiement masculin à, par termes plačevanje v obrokih
prolongation féminin de terme podaljšanje termina
le délai arrive à son terme rok poteče
demander terme prositi za odlog
le terme échoit rok zapade, poteče
être en bons termes avec quelqu'un biti s kom v dobrih odnosih
être à terme, à son terme biti tik pred porodom (o ženski)
fixer un terme določiti termin
mener quelque chose à son terme privesti kaj do konca, dokončati kaj
mettre un terme à quelque chose napraviti konec čemu
parler de quelqu'un en bons, en mauvais termes dobro, slabo o kom govoriti
payer en, par termes plačevati v obrokih
payer le terme plačati trimesečno najemnino
toucher à son terme bližati se (svojemu) koncu, iti h kraju

trim¹ [trim] samostalnik
red, (pravilno) stanje; razpoloženje, (telesno, duševno) stanje; oprema, (gala, paradna) obleka, okras
navtika opremijenost, oborožitev, pripravljenost; pravilen položaj (jader, jamborov) proti vetru; uravnoteženost (tovora, bremena)

in fighting trim vojska pripravljen za boj, za borbo (tudi figurativno)
in good trim, out of trim dobro, slabo opremljen; figurativno dobro, slabo razpoložen
in travelling trim v potovalni opremi, obleki
trim of the hold pravilna namestitev tovora v ladijskem skladišču
to be in trim biti v dobrem stanju
to be in sailing trim biti pripravljen za plovbo
to put in trim spraviti v red, v dobro stanje

Verfassung, die, (-, -en) stanje; (Ordnung) ureditev; körperliche: kondicija; Recht des Staates: ustava; von Körperschaften, Vereinigungen: statut

vodostáj m vridostaj, stanje, visina vode: vodostaj Save

water level [wɔ́:təlevl] samostalnik
stanje, nivó vode; vodna tehtnica, libela

whack¹ [wæk] samostalnik
udarec (zlasti s palico, z gorjačo); delež
ameriško poskus; stanje, red

to be out of whack ne biti v redu
to be in a fine whack biti v lepem stanju
I have had my whack of pleasure izvrstno sem se zabaval
to take a whack at s.th. poskusiti, preskusiti kaj

Zustand, der, (-/e/s, Zustände) stanje (tudi Physik); in geschlossenem Zustand zaprt, v zaprtem položaju; Zustände, pl , razmere, stanje; Zustände bekommen razjeziti se

положение n lega, položaj, stanje; pravilnik; teza, trditev, nazor

полузабытьё n stanje, ko je človek na pol pri zavesti

состояние n stanje; imetje, premoženjsko stanje; (zast.) naziv, družbeni položaj; razpoloženje;
быть в состоянии сделать lahko (moči) narediti;
бессознательное с. nezavest;
с. дела таково zadeva je taka;
выйти из состояния равновесия zgubiti ravnotežje;
человек с состоянием imovit človek

стан -у ч., stánje -a s., stán -ú m.

стано́вище -а с., stánje -a s., stalíšče -a s.

стояние n stanje (na nogah);
место для стояния stojišče (v gled. dvorani)

afficiō (adficiō) -ere -fēcī -fectum (ad in facere)

1. prideti k čemu kaj, od tod ret. v kako razmerje (stik, zvezo) spraviti (spravljati) kaj s čim: eae res, quae quodammodo affectae sunt ad id, de quo quaeritur Ci. ki so v nekaki zvezi s tem, ...

2. delovati, učinkovati, vplivati na kaj, rabiti s kom ali s čim, v kako stanje spraviti (spravljati): exercendum tamen corpus et ita afficiendum est, ut... Ci., Syracusanam civitatem, ut abs te adfecta est, ita in te esse animatam videmus Ci., filius, quem pater contra pietatem male afficiebat Pap. (Dig.).

3. occ.
a) (duha komu) navda(ja)ti, vzbuditi (vzbujati), prevze(ma)ti, pripraviti koga v kako duševno razpoloženje, odobrovoljiti oz. vznejevoljiti ga: quonam modo ille vos vivus afficeret, quos mortuus inani cogitatione percussit? Ci., in L. Murenae periculis ita sum animo adfectus Ci., uti ei, qui audirent, sic adficerentur animis, ut eos adfici vellet orator Ci., nec iam de ollis nos afficit angor Lucr. ne prevzema nas zdaj strah za bodočnost = ni nas zdaj strah za..., ipsa mea legens sic afficior, ut... Ci. me obide tako čustvo, terror milites hostesque in diversum affecit T., quibus (conviciis) diversissime afficiebatur Suet., sunt in usu etiam Corinthia, quibus delectatur nec afficitur Plin. iun. ki se jih veseli, a se ne vnema zanje, consules oportere sic affici, ut... Plin. iun. morajo biti takega duha, da...
b) (telo) prizadeti, prevze(ma)ti, (o)slabiti: aestus, labor, fames sitisque corpora afficiunt L., oppugnatio ipsos affecerat L., genus aetate iam adfectum Ci., non simplex Damasichthona vulnus afficit O., pulmo totus afficitur Cels. so prevzeta.

4. (z abl. instrumenti) nadeti kaj kam ali komu, obdariti, navda(ja)ti, napolniti (napolnjevati) koga s čim; skoraj le v zvezi z abstr., in to v dobrem in slabem pomenu: quaecumque afficiet tali medicamine vultum O., rem nomine adf. Ci. stvari nadeti ime, poimenovati jo, magnitudo periculi hominem summo timore adficit Ci. navda človeka s silnim strahom, aff. aliquem iniuriā Enn. ap. Corn. krivico storiti (delati) komu, aliquem laetitiā adf. Ci., C. z veseljem navdajati, razveseljevati koga, me tanto desiderio afficis, ut... Ci. ep. vzbujaš mi toliko hrepenenje. Kadar se take zveze ne dajo sloveniti dobesedno, se v sl. navadno spremeni lat. abl. instrumenti v glag.: aff. aliquem muneribus Ci., N. obdariti (obdarjati) koga, praemiis Ci. ali (pesn.) pretio V. poplačati, nagraditi, laudibus Ci. (po)hvaliti, honoribus Ci. (po)častiti, res sordidas deorum honore Ci. po božje častiti, aliquem sepulturā Ci. pokopati dati, poenā Ci., N., L. kaznovati, exsilio N. pregnati, morte, cruciatu, cruce Ci. dati usmrtiti, mučiti, križati, vulnere C. raniti, uno vulnere in mortem T. z enim vbodom smrtno raniti, populum servitute Ci. zasužnjiti, quanta me molestiā adfecerit Ci. ep., toda: ut aliquid audiremus potius ex te, quam te adficeremus ullā molestiā Ci. ep. bi te zabavali z neprijetnimi rečmi. Pogosto pass.: iniuriā afficitur aliquis Ter. krivica se godi komu, iniuriā abs te afficior Enn. ap. Corn. krivico mi delaš, verberibus affici Cu. tepen, bičan biti, pedum doloribus adfici Ci. ep. imeti bolečine v nogah, gravi morbo oculorum affici N. hudo zboleti na očeh, morbo affectus Cu. obolel, morbo gravi et mortifero adfectum esse Ci. hudo in na smrt bolan biti, gravi (mortifero Lucr. fr.) vulnere affici C. hudo (smrtno) ranjen biti, leto affici N. usmrčen biti, supplicio affici Ci., C. ob življenje biti, magna difficultate affici C. v hudo zadrego priti, summa difficultate rei frumentariae affici C. v hudo stisko priti glede dobave živil, magno dolore afficiebantur C., si pio dolore me esse adfectum viderint Ci. da me tare... bol, magnā affectus sollicitudine hoc nuntio C. po tem poročilu zelo razburjen, neprijetno presenečen, adfirmo neminem umquam tanta calamitate adfectum esse Ci., dolore tanto adficior Ci. tolikšna bolečina mi polni srce, piratae non metu aliquo adfecti Ci. ne iz strahu, beneficiis adfici Ci. dobrote prejemati, admiratione adficiuntur ii, qui... Ci. občudujejo se, negotiis belli affectum esse Gell. zapleten biti v... — Od tod adj. pt. pf. affectus (adfectus) 3

I.

1. opravljen, opremljen, obdarjen, navdan s čim: lictores affecti virgis Pl., audaciā affectus Ter. drzen, corpora pari filo similique affecta figurā Lucr., viri fortes ac libero animo affecti Ci., animi affecti virtutibus, vitiis, artibus, inertiis Ci., plurimis adfecti beneficiis Ci. obsuti, affectus aliquo honore aut imperio Ci., laetitiā Ci. ep. razveseljen, vesel, munere deorum, praemiis Ci.

2. pren. prinarejen, uravnan, v... položaju: quomodo te affectum invenio Ter. kakšnega te dobim, optime secundum naturam adfectum animal Ci., oculus conturbatus non est probe adfectus ad suum munus fungendum Ci., num manus recte adfecta est, cum in tumore est Ci., corpora sic adfecta, ut... Ci., quomodo affecto caelo compositisque sideribus Ci. ob katerem položaju neba in zvezd; occ. razpoložen, kakega mišljenja: quomodo sim affectus, e Lepta... poteris cognoscere Ci. ep. kako mi je pri srcu, ut eodem modo erga amicum affecti simus, quo erga nosmet ipsos Ci., est miro quodam modo affectus Ci. ep. ozlovoljen, ita magis affectis animis iudicum quam doctis tua accusatio victa est Ci. ker so bili sodniki bolj ganjeni kakor prepričani.

— II. prepaden, prevzet, zdelan, onemogel, obolel, oslabljen: affectus valetudine C. oslabljenega zdravja, bolan, quem (imperatorem) affectum visuros crediderunt L. bolnega, affectus graviter Ci. ep. ali graviter affectus Sen. ph., ita adfectus..., ut... sibi ipse diffideret Ci., corpus affectum, corpora affecta tabo L., senectute, aetate adfectus Ci. onemogel starec, remiges inopiā affectissimi Vell.; nemo aetate tam adfectā fuit (enalaga = nemo aetate tam adfectus fuit) Ci., affectos animos recreare L. vžge pogum; affecta res familiaris L. gineče premoženje, aff. opes T., Sicilia sic adfecta, ut... Ci. tako propadla, aff. res publica L. razmajana, affectae res L., civitas aegra et adfecta Ci., aff. spes Val. fl., fides T. omajani kredit; occ. koncu se bližajoč, pojemajoč: bellum affectum videmus et, ut vere dicam, paene confectum Ci., aedificia..., quae prope absoluta affectaque sunt Gell.; poseb. o letnih časih = pozen: affecta aestate Ci. ap. Gell., hieme affecta Sil. — Adv. affectē strastno, živo: Tert.

Aggregatzustand, der, Physik, Chemie agregatno stanje

áktiv m (lat. activus) aktiv, aktivno glagolsko stanje

alcance moški spol zasledovanje; doseg, domet, dogled; območje, področje; primanjkljaj, deficit; stanje blagajne; brzi sel; zadnje časopisno poročilo

dar alcance a algn dohiteti koga; zasačiti, zalotiti
al alcance (de todo el mundo) (vsakemu) dostopen
poner al alcance de dostopno napraviti
alcances pl sposobnost, nadarjenost, talent
ir a (ali en) los alcances de u/c nameravati nekaj doseči
irle (ali andarle) a uno a los alcance komu za petami slediti, vohuniti za kom

arnese m

1. priprava, orodje:
gli arnesi del fabbro kovaško orodje

2. pog. predmet, stvar, zadeva, onega:
a che serve quell'arnese? čemu služi tista zadeva?

3. oprava, obleka:
vuoi che mi presenti in quest'arnese? hočeš, da se pokažem tako oblečen?

4. gospodarsko ali telesno stanje:
essere bene, male in arnese biti v dobrem, slabem stanju
rimettersi in arnese gospodarsko si opomoči

5. pog. slabš. malopridnež, falot, lopov:
è un pessimo arnese hud malopridnež je