mír peace; (mirovanje) tranquillity, quietness, calm, stillness, rest
v míru at peace (z with)
v míru in vojni at peace and at war
brez míru peaceless
mír! quiet!, silence!
mír, prosim! quiet, please!
mír za vsako ceno peace at any price
mír pred viharjem a hush (ali a lull) before the storm
časten mír peace with honour
srčni mír a quiet mind
duševni mír peace (ali tranquillity) of mind
javni mír public peace
motenje javnega míru disturbance (ali breach) of the peace, riot
kršilec míru peacebreaker, disturber of the peace
kršitev míru breach of the peace, violation of the peace
grožnja míru threat to peace
pipa míru calumet, peace pipe, pipe of peace
pogodba o míru peace treaty
sklenitev míru conclusion of peace, making peace
proslava míru celebration of peace
zagovornik míru advocate of peace, pogovorno dove
ki ljubi mír peace-loving
zaradi ljubega mírú for peace' sake
ohranitev mírú preservation (ali maintenance)
mír bodi z vami! peace be with you!
ta deček ni nikoli pri míru this boy is fidgety
ni imel mírú, dokler ni... he knew no peace till...
kaliti kršiti mír to break the peace
ne si privoščiti mírú to take no rest
pusti me pri míru! leave (ali let) me alone!, stop bothering me!
skleniti mír to make peace, to conclude peace
ohraniti mír to keep peace
naj počiva v míru! may he rest in peace!, peace to his ashes!
prositi za mír to sue for peace
vzdrževati mír to maintain peace
vzpostaviti mír to restore peace (red order)
zagotoviti, zavarovati mír to ensure peace
želimo si samó mírú all we want is to be left in peace
živeti v míru to live in peace, to be at peace (s kom with someone)
boriti se za mír, čuvati mír to strive for peace, to wage peace
Zadetki iskanja
- motòr elektrika motor; engine
avionski motòr aircraft engine
dvotaktni motòr two-stroke engine
pognati motòr to start an (ali the) engine
motòr teče brezhibno the engine is running perfectly
motòr ne vžge, ne prime the motor is cutting out, the motor does not pick up
pregledati motòr to overhaul an engine
razstaviti, demontirati motòr to dismantle an engine
ugreti motòr to warm up an engine
ustaviti motòr to stop an engine - mouth1 [mauɵ] samostalnik
usta; gobec, smrček; žrelo (topa), grlo (steklenice), odprtina (cevi), vhod (v jamo); ustje (reke)
sleng ustenje, gobcanje
pogovorno down in the mouth žalosten, potrt
from s.o.' s mouth komu z jezika (vzeti)
from mouth to mouth od ust do ust
to give mouth lajati (pes)
to give mouth to one's thoughts naglas povedati kar mislimo
to have a big mouth imeti dolg jezik, preveč govoriti
the horse has a good (bad) mouth konja je lahko (težko) voditi
pogovorno to keep one's mouth shut držati jezik za zobmi
to laugh on the wrong (ali other) side of one's mouth kislo se smejati
to look a gift horse in the mouth gledati podarjenemu konju na zobe, zmrdovati se nad darilom
my mouth waters sline se mi cedijo
to make s.o. laugh on the wrong side of his mouth odvaditi koga smeha
to make s.o.'s mouth water delati komu skomine
to make a wry mouth namrdniti se
to open one's mouth too wide preveč zahtevati
to put (ali place) words into s.o.'s mouth položiti komu besede v usta; trditi da je kdo kaj rekel
to shoot off one's mouth izblebetati
to shut (ali stop) s.o.'s mouth zapreti komu usta
straight from the horse's mouth iz zanesljivega vira
to take the bread out of s.o.'s mouth spraviti koga ob zaslužek
to take the words out of s.o.'s mouth vzeti komu besedo iz ust
by word of mouth ustno
useless mouth kdor jé, a ne dela - mŕtev dead; (umrli, rajni) deceased, late
mŕtvi pl the dead; (brez življenja) lifeless, inanimate, inert; (brezčuten) insensible, benumbed, hardened (za against); (ugasel) extinct; past; (neproduktiven) idle
na pol mŕtev half-dead
mŕtev kot hlod stone dead, as dead as a doornail, dead as mutton
bolj mŕtev kot živ more dead than alive; more than half-dead
ves mŕtev na kaj dead keen on something, crazy about something, pogovorno into something
že davno mŕtev dead and gone
stoj, ali pa si mŕtev! stop, or you're a dead man!
mŕtev jezik dead language
mŕtva barva dull (ali lifeless) colour
mŕtev kapital unemployed (ali frozen) capital
mŕtva kopriva dead nettle
Mrtvo morje the Dead Sea
mŕtva sezona dead (ali off) season
mŕtva tišina dead silence
mŕtva oseba the deceased, dead person; vojska casualty
mŕtev tir dead-end siding
mŕtev kót dead ground, shielded angle, blind spot
mŕtva veja dead branch
mŕtva teža dead weight
mŕtva straža vojska forlorn hope
mŕtev prostor dead area
mŕtva točka tehnika dead centre, dead point, (figurativno) deadlock, standstill
mŕtev tek tehnika lost motion, šport dead heat
kraljestvo mrtvih kingdom (ali realm) of the dead
sežig(anje) mrtvih cremation, incineration
smo na mŕtvi točki (figurativno) we are at a standstill
stvar je prišla na mŕtvo točko it came to a deadlock
pogajanja so prišla na mŕtvo točko the negotiations have come to a deadlock (ali to a dead end, to a standstill)
denar mu leži mŕtev v blagajni his money lies dead in a safe
biti ves mŕtev na kaj to be mad (ali crazy) about something, to be dead (ali mad) keen on something
delati se mrtvega to feign death, to sham dead
pretepsti do mŕtvega to beat black and blue
proglasiti za mŕtvega to declare someone dead, to officially pronounce someone dead
zbuditi (vstati) od mrtvih to raise (to rise) from the dead
zgruditi se mŕtev to drop dead, to die in one's boots, ZDA to die in one's tracks - nehánje cessation, ceasing, finishing
brez nehánja incessantly, constantly, perpetually, continuously, without interruption (ali letup)
neháti to stop, to cease, to end, to finish; to leave off; (odnehati) to desist (from)
tu se vse neha! that's the limit!
nehaj že vendar! drop it!
nehal je govoriti he stopped (ali ceased, left off) speaking
nehalo je deževati it (has) stopped raining
nehajmo s tem! let's drop it!, let's drop it, shall we?
kje smo nehali (zadnjič)? where did we leave off? - overnight1 [óuvənait] pridevnik
nočen; prenočitven
an overnight stop enkratna prenočitev - packet1 [pǽkit] samostalnik
zavitek, zavojček, škatlica
navtika poštna ladja
figurativno serija, skupina
britanska angleščina, sleng kup denarja
figurativno kup skrbi, udarec
sleng to catch (ali stop) a packet biti zadet od strela - pēs (besedo so izgovarjali pess, iz *ped-s), pedis, m (iz indoev. kor. *ped- stopati, hoditi; prim. skr. pā́dam stopinja, gr. πούς, ποδός, got. fōtus, stvnem. fuoz = nem. Fuss, gr. πέδον in πεδίον tla, polje [= „tisto, po čemer se stopa“], πέδιλον podplat, lat. pedes, pedum, pedica, op-pidum, sl. padem, pasti, peš, pod, lit. pėdà stopa = sled [noge], pãdas podplat, pãdis podstavek)
I.
1. noga (človeška in živalska): Plin., Amm., Vitr., Gell. idr., pedibus aeger S., si pes condoluit Ci., altero pede claudus N., pede (pedibus S. fr.) captus (omrtvičen) L., pedibus non iam valere N. ne biti več trdnih nog, imeti šibke noge, stare pede in uno H., equorum pedes priores N.; posebne zveze: pedem ferre Ter., V., Cat., Sen. ph. iti, priti, prihajati, elipt.: nusquam pedem (sc. feram)! Ter., inferre, ponere Ci. (v)stopiti, efferre Pl., Ci. oditi (odhajati), conferre Ci., L. spoprije(ma)ti se, napasti (napadati); od tod collato pede Cu. ali pede presso L. noga ob nogi, s počasnim korakom, pedem referre Ci., O. ali retrahere, revocare V. nazaj iti, umakniti (umikati) se, auferre pedes Sen. ph. spodbi(ja)ti (izpodbi(ja)ti) komu nogo, izpodrivati komu noge = ne (do)pustiti ((do)puščati) komu, da pride komu do živega, pedem opponere O. upreti (upirati) se, pedem opponere alicui Petr. nogo podstaviti (podstavljati) komu = izpodriniti (izpodrivati) koga, skušati komu škoditi, pedem trahere O. šepati, per me ista trahantur pedibus Ci., ante pedes esse (positum esse Ci.) Ter. biti pred nogami = biti pred očmi; s praep.: in pedes se dare ali se conicere Kom. pobrisati (popihati) jo, pete odnesti (odnašati); elipt.: ego me in pedes (sc. conicio) Ter., ad pedes (alicuius) accidere, se abicere, se proicere, se prosternere Ci. vreči se na tla (pred koga), pasti na kolena (pred kom), verna ad pedes Mart. kurir = servus ad pedes Sen. ph. = servus a pedibus Ci.; kot voj. t.t. (o konjeništvu in konjenici): ad pedes descendere ali degredi L. razjahati (konje), stopiti (stopati) s konj, ad pedes desilire C. skočiti s konjev, equitem ad pedes deducere L. konjenici ukazati, naj razjaha, pugna ad pedes venerat L. bojevali so se peš, ante pedes alicuius Ci. vpričo koga, ante pedes positum est Ci. očitno je, circum pedes Ci. okoli sebe, sub pedibus alicuius L. v rokah (oblasti) koga, sub pedibus esse ali iacēre O. malo važen biti, nepomemben biti, ne biti v čislih, sub pede ponere H. ne imeti v čislih, ne marati za kaj; abl. pedibus peš: pedibus flumen transire C., pedibus mereri (merere) L. služiti kot pešec, služiti v pehoti, pedibus ire in sententiam alicuius S., L., (o senatorju pri glasovanju) prista(ja)ti na nasvet (mnenje) koga, oprije(ma)ti se mnenja koga, glasovati s kom; tako tudi: ne (quis) pedibus iret Ci. da ne pritegne (kdo kakemu) nasvetu, da (kdo) ne glasuje; toda: oppida neque pedibus neque navibus aditum habebant C. ne po kopnem ne po vodi; occ. kopito, krempelj: equus pede terram ferit V., accipiter columbam pedibus uncis eviscerat V.
2. metaf. (o stvareh, ki jih razumemo kot pooseb.)
a) noga: mensae pes tertius impar O., cito pede labitur aetas O. s hitrim korakom, urno, tacito pede lapsa vetustas O., retrahit pedem unda V., crepante lympha desilit pede H. šumeč.
b) pes veli Ci. jadrna vrv; od tod pede aequo O. ali pedibus aequis Ci. z enako nategnjenima obema jadrnima vrvema = jadrati s polnim vetrom, pedem facere V. le eno vrv nategniti = jadrati s polovičnim vetrom, obliquare laevo pede cornua Lucan. = in contrarium navigare prolatis pedibus Plin. = prolato pede transversos captare Notos Sen. tr. jadrati ob vetru (z vetrom), colligere (pob(i)rati) pedes Tib.
c) navales pedes Pl. veslači.
d) držalo nosilnice: Cat.
e) gorsko vznožje: immi pedes Cassii montis Amm.
f) tla, zemlja, zemljišče, svet: Sen. ph., Vitr., Aus.
g) pecelj: Col., Plin.
h) bot. pedes gallinacei Plin. petelinček, rosnica (prim. gallīnāceus 3).
i) pedes betacei Varr. korenje pese. —
II.
1. meton. korak pri hoji, hod, tek: pedibus vincere O. v dirki, v tekaški tekmi, pedibus melior Lycus V. v teku, quo te, Moeri, pedes? (sc. agunt) V. kam te vodijo koraki?, adi pede tua sacra secundo V. z milostnim hodom, pecunia pedibus compensatur Ci. z daljšo potjo.
2. čevelj (kot dolžinska mera); rim. čevelj je približno 1/3 m; 5 pedes = 1 passus: fossae XV pedes latae C., murus in altitudinem XVI pedum C.; pren.: iustus p. Plin. prava mera; preg.: negat se a te pedem discessisse Ci. niti za ped, metiri se suo pede H. s svojim merilom, s svojimi merili.
3. metaf. (po gr. πούς) udarec, takt, stop(ic)a: mutatis pedibus H., minuti pedes Ci., pedibus claudere verba H., verba in suos pedes cogere O. v stop(ic)e vezati, musa per undenos emodulanda pedes O. dvostih, distih(on).
4. sinekdoha vrsta verza, kitica: Lesbius H. = Sapfina (sapfiška) kitica, pes ter percussus H. jambski trimeter, hunc socci cepere pedem H. to vrsto verza so sprejeli komediografi. - pláča (uradniška) salary; (oficirska) pay; (delavska) wage, wages pl
s polno pláčo on full pay
bedna pláča miserable pay
stalna pláča fixed salary
začetna pláča commencing salary
pláč, ki je zadostna za življenje living wage
izkustvu in učinku ustrezna pláča salary commensurate with experience and ability
nameščenec s stalno pláčo salaried employee
delavec, ki dela za bedno pláčo wage slave
dodatek k pláči additional pay, bonus
odtegljaj od pláče deduction from salary, stoppage
povišanje pláče wage rise, increase (ali rise) in salary
znižanje pláče salary cut, reduction in pay
zamrznitev pláč wage freeze
odtegniti komu od pláče to stop (something) out of someone's salary
povišati pláčo to raise (ali to increase) someone's salary
dobivati dobro pláčo to get good wages, to draw a good salary
znižati pláče to lower someone's wages (oziroma salary)
dajati komu pláčo to pay someone a wage (ali a salary) - plačílo payment; pay; (honorar) fee; (nagrada) reward
enako plačílo equal pay
plačílo na račun payment on account, instalment
celotno plačílo payment in full
plačílo v gotovini payment in cash
vnaprejšnje plačílo prepayment, payment in advance
nezmožen plačíla insolvent
nezmožnost plačíla insolvency
ustaviti plačíla to stop payment
plačílo po učinku ekonomija merit pay
to je plačílo za moj trud that's what I got for my trouble
plačílo od kosa piece rate - pogóvor conversation; talk, talking; discourse; discussion; (kramljanje) chat, chatting; (v dvoje) dialogue; (s samim seboj) soliloquy, monologue; colloquy; (pri mizi) table talk; (o nepomembnih stvareh) small talk, everyday talk; (le o svoji stroki) shop, ZDA shoptalk; (med štirimi očmi) a talk in private
telefonski pogóvor call
nujen (telefonski) pogóvor emergency (ali priority) call
predmet pogóvora subject of conversation, subject under discussion
ona je predmet pogóvora vsega mesta she is the talk of the whole town
biti v pogóvoru s kom to be in conversation with someone
napeljati pogóvor na kak predmet to introduce a subject
menjati predmet pogóvora to change the subject, to turn the conversation round (to another topic)
opustiti pogóvor o kakem predmetu to let the subject drop
pustimo pogóvor o tem! let's drop the subject!
pridružiti se pogóvoru to join in a (ali the) conversation
prekiniti svoj pogóvor to stop talking, to break off
stopiti v pogóvor, začeti pogóvor s kom to get, to enter into conversation with someone
podaljšati telefonski pogóvor (čez tri minute) to extend a call (beyond three minutes)
prijaviti telefonski pogóvor to book a call
spustiti se v pogóvor s kom, zaplesti koga v pogóvor to engage someone in conversation
udeležiti se pogóvora to take part in a conversation, to follow a conversation
vzdrževati pogóvor (figurativno) to keep the ball rolling - pogovoríti se pogovárjati se
pogovoríti se, pogovárjati se o čem to talk about something, to speak of something, to discuss something, to converse on something (s kom with someone); to carry on a conversation
pogovoríti se, pogovárjati se o strokovnih stvareh to talk shop
nehati se pogovarjati o strokovnih stvareh to stop talking shop - polèt vuelo m ; fig brío m , ímpetu m ; (duhá) elevación f
med poletom en (ali durante el) vuelo
polet brez pristanka non stop vuelo m
polet fantazije vuelo m de la imaginación
umetniški polet inspiración f, estro m
polet čez ocean vuelo transoceánico
jadralni (rekordni, spustni, višinski) polet vuelo m a vela (record, planeado, de altura)
pripravljen za polet preparado para volar - pōns, pontis, m (indoev. baza *pent- iti, stopati; prim. skr. pánthā-ḥ steza, pot, tir, gr. πάτος steza, stop(inja), πατέω stopati, iti, πόντος morje tj. „morska pot“, ἀπάτη „iznajdba“, prelest, prevara, zvijača, sl. pot, got. finthan = stvnem. findan, fintan = nem. finden najti, stvnem. fendeo pešec)
1. brv, most: Iuv., Sen. ph. idr., pontem facere in flumine Ci., C., N. narediti most čez reko, per Nilum N., amnem iungere ponte L. premostiti reko = flumini pontem imponere Cu. ali inicere L. ali indere T., pontem scindere Lact. ali rescindere C., L., N. ali solvere T. ali dissolvere N. ali interscindere Ci. ali rumpere Q. ali interrumpere C., L. ali vellere V. podreti most; pl. pontes o mostu na več (obočnih) polah (travejah), most na (obočnih) polah (kobilah, branah, opornikih, (mostnih) kozah): pontes per amnem iungi T.
2. occ.
a) lesena (z lesom tlakovana) steza skozi močvirje: pontes longos … angustus trames inter pontes T.
b) (pri)dvižni most: S. fr., Suet., nec non trepidi formidine portas explorant pontisque et propugnacula iungunt V., pontes et scalas inferre propugnaculis S.
c) ladijski most(ič), izkrcevalni most(ič): ratis stabat ponte parato V.
d) ladijski krov, paluba: naves pontibus stratae L., T.
e) v pl. (o)gredje, nadstropje, oder v stolpih: turris pontibus altis V., turrim, compactis trabibus quam eduxerat ipse subdideratque rotas pontisque instraverat altos V.
f) pontes dohodni mostiči, brvi po katerih so posamezniki ob komicijah hodili glasovat na Komicij ali Forum: Ci. ep., Corn. idr.; o njih tudi preg.: sexagenarios de ponte = „starost nima glasu“, starci nimajo pravice glasovanja; prim.: ut ferrent iuvenes suffragia soli, pontibus infirmos praecipitasse senes O., quem contra morem maiorum minorem annis LX de ponte in Tiberim deiecerit Ci. (Pro Sex. Roscio Amerino 100). — Kot geogr. nom. propr. Pōns, Pontis, m
1. Pons Argenteus Argentejski (= Srebrnorečni) Most, kraj v Narbonski Galiji z mostom čez Argentej (= Srebrna reka) (Argenteus, amnis Argenteus, flumen Argenteum, zdaj Argens): Lepidus ap. Ci. ep.
2. Pons Campanus Kampan(ij)ski most čez Savono (Sāvō) ob Apijevi cesti za Sinueso: H., Plin. - postája station
avtobusna postája bus stop (ali stage)
bencinska postája (črpalka) filling (ali VB petrol) station
postája za taksije taxi rank, VB cab-rank
postája prve pomoči first-aid station, dressing station
postája požarne brambe fire station
obalna reševalna postája lifeboat station
policijska postája police station
radijska oddajna postája broadcasting station, (motilna) jamming station, (tajna) secret transmitter, (kratkovalovna) (radio) shortwave station
vremenska postája weather station
preprežna (poštna) postája zgodovina posting stage
železniška postája railway (ZDA railroad) station, (končna) (rail) terminus, pl -mini, (namenilna) destination, (tovorna) goods station, (ranžirna, premikalna) marshalling yard, shunting yard, ZDA switching yard, railroad yard; (vmesna) intermediate station
tuje postáje foreign stations pl
načelnik, šef postáje stationmaster, ZDA station agent
namenjen na postájo bound for (a certain) station
spremil te bom na postájo I'll see you to the station
ujeti (radijsko) postájo to pick up a station - pót1 -í way, (steza) path, footpath, trail; (cesta) road, street; (utrta) track, walk; (planeta) orbit, course; (smer) route, course; (potovanje) (splošno) travel, (peš) march, (po kopnem) journey, trip, (po morju) voyage, crossing, passage
prepovedana pót! no thoroughfare!, (čez tuje zemljišče) trespassers will be prosecuted!, no trespassing!, keep out, private!
srečno pót! a pleasant journey!, arhaično God speed you!, (ironično, neprijetnemu gostu) good riddance
to pót (tokrat) this time
vsaki pót each time
božja pót (romanje) pilgrimage
pót nazaj return journey, pogovorno the way back
pót domov homeward journey, journey home, pogovorno the way home
pót po morju voyage
javna pót public road
jahalna, jezdna pót bridle path
gozdna pót forest road
križev pót religija Way of the Cross, figurativno via dolorosa
prečna pót crossroad
neravna pót bumpy road
neutrjena pót gravel road
shojena pót beaten track
trnova pót thorny path
vodna pót waterway
vozna pót carttrack, cart-road
uporabna pót serviceable road, thoroughfare
zaprta pót closed path (ali way)
ob póti by the roadside
preko póti over the way, across the road
na pol póta halfway, midway
po mirni, prijateljski póti in a friendly manner, amicably
na vsej póti od... all the way from...
biti na napačni póti to be on the wrong road ali track, to lose one's way
biti na slabi póti (figurativno) to lead a wicked life
biti na póti (potovanju) to travel, to journey, (poslovno) to be on te road
biti na dobri póti (do uspeha) to be well on the road (to success), (o stvari) to be working out well
ta pót je neprehodna, nemogoča this road is impassable, there is no through road
biti sredi póti to be halfway on one's journey
biti na najlepši póti, da... to be well on the way to...
utreti pót za... to pave the way for...
otrok je na póti (figurativno) there is a baby on the way
njen je na póti (= noseča je) she is expecting (a child), she is with child, pogovorno she is in the family way
biti komu na póti to be in someone's way, to stand in someone's light
on mi je na póti he is in my way
pót je prosta the way is clear (za koga for someone)
on je na póti v X. he is on his way to X.
biti na pravi póti to be on the right track, pogovorno to be on the ball
iti po (isti) póti nazaj to turn back
iti komu s póti to get out of someone's way (ali to shun someone, avoid someone)
iti rakovo pót to go backward
iti svojo pót to go one's own way
iti na pót to set out (ali forth, off) (on one's way), to embark upon a journey, to start out, (v tujino) to go abroad; to be bound for
iti po najkrajši póti v... to make a bee-line...
šli so vsak svojo pót they went their respective ways
krčiti si, utirati si pót to cut (ali to carve) one's way, to plough one's way through, to remove obstacles
napraviti pót komu to make way for someone
narediti, utreti pót (figurativno) to pave the way, to blaze a trail, to be a pioneer ali trailblazer
s silo si napraviti pót to force (ali to fight) one's way
kazati, voditi pót to lead the way
polena komu na pót metati (figurativno) to place difficulties in someone's way
našel bom sredstva in póti I shall find ways and means
izgubiti (najti) pót to lose (to find) one's way
pót si prihraniti (figurativno) to save shoe leather
napravite prosto pót! make way!
moramo pustiti, da gre stvar svojo pót we must let matters take their course
dobro poznati pót to know every bump (ali twist and turn) in the road
priti pol póti komu naproti to meet someone halfway
spraviti koga s póti (figurativno, na oni svet) to kill, (žargon) to bump someone off
utreti si pót skozi... to force one's way through (robidje the brambles)
ustaviti se na pol póta to stop halfway
vprašati za pót to ask one's way
vrniti se po isti póti nazaj (obrniti se) to retrace one's steps
pošteno (krepko) vzeti pót pod noge to put one's best foot forward
zaiti na krivo pót to take the wrong road ali path ali turning - praznováti (slaviti) to celebrate; to solemnize; to keep (ali to observe) a holiday
praznováti rojstni dan (obletnico, god) to celebrate one's birthday (an anniversary, a name day); (ne delati) to stop work, not to work - prodíranje penetration; vojska advance
ustaviti sovražniško prodíranje to stop an enemy advance - put*2 [put]
1. prehodni glagol
položiti, postaviti, dati kam, vtakniti (in one's pocket v žep; in prison v ječo)
spraviti (koga v posteljo, v neprijeten položaj, v red, v tek); izpostaviti, podvreči čemu (to put to death usmrtiti koga)
posaditi (into, under s čim; the land was put under potatoes)
poslati, dati, siliti, naganjati (to v, k; to put to school poslati v šolo, to put to trade dati koga v uk, to put the horse to the fence nagnati konja v skok čez ograjo)
napeljati, zvabiti (on, to k)
napisati (to put one's signature to a document)
prestaviti, prevesti (into French v francoščino)
izraziti, formulirati (I cannot put it into words ne znam tega z besedami izraziti; how shall I put it kako naj to formuliram?)
oceniti, preceniti (at; I put his income at £ 1000 a year po mojem zasluži 1000 funtov na leto)
uporabiti (to; to put s.th. to a good use dobro kaj uporabiti)
zastaviti, postaviti (vprašanje, predlog I put it to you apeliram na vas, obračam se na vas)
staviti (on denar na kaj)
vložiti, investirati (into v)
naložiti (npr. davek, to put a tax on obdavčiti kaj)
naprtiti, pripisati komu kaj (on; they put the blame on him krivdo valijo na njega)
šport metati, vreči (kroglo); poriniti (bodalo), streljati (in, into)
2. neprehodni glagol
podati se, napotiti se, iti, hiteti (for kam; to put to land podati se na kopno; to put to sea odpluti; to put for home napotiti se domov)
navtika jadrati, krmariti, pluti
ameriško izlivati se (into v)
to put s.o. above s.o. else postaviti koga pred drugega
to put one's brain to it koncentrirati se na kaj, lotiti se česa
to put a bullet through ustreliti, preluknjati koga
to put in black and white, to put in writing napisati
to be put to it biti prisiljen
to be hard put to it biti v zagati, v škripcih, biti prisiljen k čemu
to put the cow to the bull pripeljati kravo k biku
put the case that recimo, da
to put the cart before the horse nesmiselno ravnati
to put o.s. in (under) the care of s.o. postaviti se pod zaščito koga
to put out of action onesposobiti
to put s.o. out of countenance spraviti koga iz ravnotežja
to put down the drain vreči v vodo, neumno zapraviti
to put all one's eggs in one basket staviti vse na eno karto
to put an end (ali stop, period) to napraviti konec s čim, končati
to put the good face on it mirno kaj prenesti
to put one's foot in it narediti napako, osramotiti se, blamirati se
to put in force uveljaviti
to put s.o. on his feet spraviti koga na noge
to put the finger on pokazati s prstom na, identificirati koga (kaj)
to put s.o. on guard opozoriti koga na previdnost
to put one's hands to lotiti se; pomagati
to put into the hands of s.o. prepustiti komu, dati komu v roke
to put out of one's head izbiti si iz glave, pozabiti
to put a horse to vpreči konja
to put s.o. in a hole spraviti koga v neugodon položaj
to put the hand to the plough prijeti za delo
to put one's hands in one's pocket globoko seči v žep
to put it to s.o. apelirati na koga, dati komu na voljo
to put a knife into zabosti
sleng to put the lid on presegati vse meje, biti višek česa
to put money on staviti na kaj
to put the money to a good use pametno porabiti denar
to put a matter right izgladiti (zadevo)
to put it mildly milo rečeno
to put in mind spomniti koga
to put s.o.'s nose out of joint spodriniti koga
to put in order urediti
to put s.o. on his oath zapriseči koga
to put in practice izvajati
to put o.s. in s.o.'s place vživeti se v položaj koga drugega
to put on paper napisati
not to put it past one pripisati komu kaj slabega
to put to ransom zahtevati odkupnino za
to put s.o. right popraviti koga
to put in shape spraviti v dobro kondicijo, oblikovati
to put one's shoulder to the wheel potruditi se
to put a spoke in s.o.'s wheel metati komu polena pod noge
to put to the sword prebosti z mečem
to stay put ostati na mestu
figurativno to put teeth into zagristi se v kaj
to put s.o. through it dajati koga na sito in rešeto
to put in use uporabiti
to put a veto on it uporabiti veto
to put into words izraziti z besedami, točno opisati
to put s.o. in the wrong postaviti koga na laž, dokazati, da nima prav
to put s.o. out of the way spraviti koga s poti
sleng to put s.o. wise odpreti komu oči
sleng to put the wind up s.o. prestrašiti koga, dati mu vetra
well put dobro povedano
to put the weight metati kroglo
to put everything wrong narediti vse narobe - razgovárjati se to talk; to converse; to discourse (z with); to discuss, to carry on a conversation; (o strokovnih stvareh) to talk shop
nehajmo se razgovárjati se o tem! let us drop the subject!
razgovárjati se o politiki to talk politics
nehaj se razgovárjati se o strokovnih stvareh! stop talking shop!