Franja

ribouis [ribwi] masculin, vieilli, populaire star, obrabljen, pošvedran čevelj; čevelj; krpač čevljev

rumble-tumble [rʌ́mbəltʌmbl] samostalnik
star, majav, tresoč se voz; pretresajoča vožnja (na vozu)

rusty [rʌ́sti] (rustily prislov)
rjast, zarjavel; rjaste barve; (o blagu) ponošen, obledel
figurativno zarjavel, star, zastarel, (ki je) iz vaje; zapuščen; napókel; (redko) hripav, hreščeč; šibek; (o slanini) žarek, žaltav
figurativno trmast, čemern, godrnjav, siten

to ride (to turn) rusty biti (postati) slabe volje; razjeziti se
to get rusty zarjaveti
my German is a little rusty moja nemščina je nekoliko zastarela

screw¹ [skru:] samostalnik
vijak; ladijski, letalski vijak, propeler; en vrtljaj vijaka, privijanje, pritegovanje vijaka; pritisk, odčepnik; svitek (papirja); zavitek (of tobacco tobaka)
parabolično gibanje žoge; star, neporaben konj; skopuh, krvoses; priganjaški učitelj, strog izpraševalec; hud, težak izpit
vulgarno jetničar
sleng plača, mezda, dohodek

Archimedian screw, endless screw neskončni vijak
differential screw diferencial
female screw, internal screw vijak z matico
interrupted screw dvojni vijak
left-handed screw vijak, ki se giblje v levo stran
right-and-left screw vijak z zavoji različne smeri na dveh nasprotnih koncih
wing screw vijak s krilcem
a weekly screw of 50 shillings sleng borna mezda 50 šilingov na teden
there is a screw loose (somewhere) nekaj ni v redu (nekje), nekaj šepa, (nekje) nekaj ne funkcionira
he has a screw loose figurativno manjka mu eno kolesce v glavi
to give another screw še malo priviti
to put the screw on s.o. figurativno privi(ja)ti koga, (pri)siliti, izvajati pritisk na koga

sea-dog [sí:dɔg] samostalnik
zoologija vrsta tjulenja; vrsta morskega psa
figurativno star, izkušen mornar (pomorščak), "morski volk"
zgodovina gusar, pirat; gusarska ladja

senectus¹ 3 (senex) star, prileten, matór: aetas PL., S. FR., LUCR. visoka starost, senecto corpore S. FR., senecta membra LUCR. Od tod subst. senecta -ae, f (le pesn. in poklas.)

1. starost, visoka starost, siva starost, priletnost, ostarelost, starostna o(b)nemoglost, matórost: PL., VARR., S., CAT., TIB., PR., LUCR., IUST. idr., in senecta TER., SUET., invalidus, viris ultra sortemque senectae V., annosa senecta O., tempora maturae ... senectae O., Tibur ... sit meae sedes utinam senectae H., extrema, vergens senecta T., inopi metuens formica senectae V., mustela senecta debilis PH., senecta cervi, ulmorum, amygdalae et piri PLIN.

2. metaf.
a) o osebah α) starec: hac spirante senecta SIL. β) starka: AUG.
b) stara kačja koža, kačji lev: senectam exuere PLIN. (o)leviti se.

senex, senis, komp. senior (iz *seni-k-s ali seno-k-s; prim. skr. sánaṣ = gr. ἕνος (iz *σένος; ἕνη καὶ νέα (sc. σελήνη) dan pred mlajem, prvi dan začenjajočega se meseca) = got. sineigs star, skr. sanakáḥ (= lat. senex) nekdanji, star, lat. senium, senātus, senectūs, seneciō, seneō, senēscō, lit. sẽnas star, sẽnis starec, senȳste starost; prim. tudi imeni Seneca in gal. Seno-gnatus) star, ostarel, prileten, mator (klas. v poz. le o osebah): mulier TER., servum senem CA., admodum senex suasor legis Cinciae CI., turpe senex miles O., senem fieri CI., SEN. RH. ostare(va)ti, (po)starati se, Catone erat nemo fere senior temporibus illis CI., quarum studium senior arripuerat N. v starejših letih, senior Glauci chorus V., grandior hic vero si iam seniorque queratur LUCR., alius senior est, alius iuvenior SEN. PH., senior deus MART.; pesn. o živalih in stvareh: senex cervus O., latrans PH., sus PETR., senes muli AP., corpora seniora CELS., senibus saeclis PS.-V. (Ciris) v poznih vekih, senioribus annis O., quae vis senior est CI., senes autumni MART. staro (= zrelo) jesensko sadje; pren.: senior, ut ita dicam, oratio CI. zrelejši. Subst. senex, senis

1. m starec, starček (= 60 in več let star mož, naspr. puer, adulescens, iuvenis): te sene omnium senem neminem esse ignaviorem PL., petulantia magis est adulescentium quam senum CI., iam aetas senem in patriam revertentem, unde puer profectus sum, iam ... res ita fraudaverunt, ut ... L., mixta senum ac iuvenum corpora H., haec recinunt iuvenes dictata senesque H.; komp. senior včasih, poseb. pesn. = senex: vix ea fatus erat senior V., si quis forte coheredum senior male tussiet H., facilius sanescit puer vel adulescens quam senior CELS., sapienter, ut senior suaserat FL.; pl. seniores starejši, priletnejši (večinoma = možje od 45. do 60. leta, ki so dolžni opravljati vojaško službo, naspr. iuniores): seniores a iunioribus divisit CI., seniorum iuniorumque centuriae CI., omnium seniorum precibus C., curae fuit consulibus et senioribus patrum L., haec laeti audiere iuvenes, ingrata senioribus erant CU., Servium Tullium milites ab anno septimo decimo ad annum quadragesimum sextum iuniores supraque eum annum seniores appellasse GELL.; včasih tudi senex (kot hiperbola) zaznamuje moža od 45. do 60. leta: L., H.

2. f starka (= 60 ali več let stara žena): hanc ... commemorant merito tot mala ferre senem TIB., ille suo collapsam pectore matrem sustinuit magnaque senem cervice recepit VAL. FL., iuvenes senesque STAT. mlade in stare.

Opomba: Prvotni gen. sg. senicis: PL. AP. PRISC.

srpáča ž
1. star, loš srp
2. srpast nož

staio m

1. (f pl. staia) hist. star; mernik (prostorninska mera):
a staia obilo, na kupe

2. (m pl. stai) korec:
cappello a staio obl. cilinder

3. (f pl. staia) star (površinska mera)

stale³ [stéil]

1. pridevnik (stalely prislov)
star, nesvež, suh (kruh), trd; postan (pivo itd.); plesniv; slab, zadušljiv (zrak); izrahljen, obrabljen, ponošen, izčrpan
figurativno obrabljen, star, premlačen, banalen (dovtip itd.)
trgovina mrtev
pravno zastarel
šport preveč treniran, izčrpan

stale affidavit (zaradi poteka časa) neveljavna izjava pod prisego
stale bread nesvež, star kruh
a stale debt zastarel dolg
a stale joke premlačena šala
this athlete is stale ta lahkoatlet je pretreniran
this is stale news ta novica ni (ravno) nova

2. prehodni glagol
odvzeti (čému) svežost (čar novosti, interes); napraviti staro (brez vrednosti), obrabiti, porabiti, izčrpati
neprehodni glagol
postati zastarel (postan, plehek)
figurativno postati dolgočasen

stantio

A) agg. (m pl. -ii)

1. postan; žaltav; zatohel

2. ekst. zastarel; pren. star, neaktualen; pren. postaren:
notizia stantia neaktualna vest
zitella stantia postarno dekle

B) m (le sing.) postan okus, žaltavost; zatohlost:
odore, sapore di stantio zadahlost, postanost

staròstāvan -vna -o starodaven, star: -e knjige

starovrèmešan -šna -o (ijek., ek.) prileten, star

straccio¹ agg. (m pl. -ci; f pl. -ce) star, zanič:
carta straccia star papir
roba straccia stare cape

stravēcchio agg. (m pl. -chi)

1. zelo star

2. kulin. star:
formaggio stravecchio stari sir

suranné, e [sürane] adjectif zastarel; staromoden; vieilli prestar, star; juridique zastarel, (že) neveljaven

mode féminin surannée zastarela moda

šklafêdra ž pejor. star, otrcan šešir

šklopócija ž slabš. star, obrabljen, razklopotan predmet, klavir, voz itd., klump: na stanici nas je dočekao autobus, šklopocija jedna

škor|ec [ô] moški spol (-ca …) živalstvo, zoologija der Star (beloglavi Weißkopfstar, črni/enobarvni Einfarbstar, gologlavi Kahlkopfstar, krpasti Lappenstar, pagodni Pagodenstar, pajčji Spinnenstar, papuanski Papuastar, pevski Singstar sivoglavi Graukopfstar, sračji Elsterstar)
pisani škorec der Glanzstar
rožnati škorec der Rosenstar
gnezdilnica za škore der Starkasten

threadbare [ɵrédbɛə] pridevnik
ponošen, oguljen, obrabrabljen, star
figurativno omlačen, obrabljen

a threadbare joke star, omlačen dovtip