Franja

dīmidius 3 (dis in medius) „po sredi razdeljen“, polovičen, pol (česa); klas. le v zvezi s subst. pars: d. pars Pl., Ci., C., Lucr., O. idr. polovica, dimidiae partes Ci.; z gen.: d. pars terrae Ci., terrarum Cu., exercitūs S.; pesn. in neklas. tudi v zvezi z drugimi subst.: dimidium fere spatium N. skoraj polovica poti, dimidia altitudo, crassitudo Vitr., dimidia luna Vitr., O., Plin. polmesec, d. mensis Col., dimidium vectigal eius, quod regi pependissent L., d. pretium Plin., crus Iuv.; (o osebah): frater meus dimidius maior est quam totus (šalj.) Ci. ep. Macr., dimidius patrum, dimidius plebis L. ki spada pol k patricijem, pol k plebejcem. — Od tod subst.
a) (redko) dīmidia -ae, f (sc. pars) polovica, pol: latitudinis Vitr., ad dimidias decoquere Plin. napol.
b) (pogosteje) dīmidium -iī, n polovica, pol: etiam dimidium censes? Pl., det in publicum dimidium Pl., mille minus quam dimidium Ca. fr., ne minus dimidium ad Trebonium perveniret Ci. ep. manj kot polovica; z gen.: d. dotis Afr. fr., horaī Lucr. fr., pecuniae Ci., animae d. meae H., d. tributi, militum L.; pogosto v abl. mensurae: Pl., Col., Q., Iuv., dimidio carius, plus, pluris Ci., d. minor C., d. maior exercitus Cu. Preg.: dimidium facti, qui coepit, habet H. (prim. ἀρχὴ δέ τοι ἥμισυ παντός) = dimidium facti est coepisse Aus.

discontinu, e [diskɔ̃tinü] adjectif prekinjen, pretrgan, nesklenjen, prenehajoč, diskontinuiran

la bande blanche discontinue tracée au milieu de la route bela prekinjena črta sredi ceste

discursus -ūs, m (discurrere)

1. razkropitev, razbežanje: eos (funes) acri raptavere discursu Amm., magno clamore discursuque fugae se mandant Hirt., ne quis in discursu militum impetus in castra fieri posset L., timens, ne … contineri ab discursu miles avidus praedae non posset L., subito discursu terga cinxerant equites T. naglo so krenili na obe strani in od zadaj napadli; occ. korakanje na vse strani (o četah): Fabii vallem latis discursibus implent O., discursus hostiles Amm., hostium Sid.; (o stvareh) razlivanje: macularum, venarum (žil v rudi) Plin.

2. tekanje (letanje) sem in tja: discursus amicorum Q., totius diei Q., media campi covinnarius et eques strepitu ac discursu complebat T. sredi polja sta … hropeč sem in tja dirjala, iste inanis discursus (po mestu) Plin. iun.; (o kandidatih za častne službe): Mart., Iuv., Plin. ep.; (o živalih): Lact., lupi (piscis) O., Plin., formicarum Sen. ph.; (o stvareh): libero inter ordines discursu praetervecta (navis) L. ki svobodno (neovirano) pluje mimo, discursus telorum Val. Max. ali ignei spiritus … discursūs Plin. iun. šviganje, stellarum iste discursus Sen. ph. obtek.

3. pren. govorjenje o čem: Cod. Th.

distinguō -ere -stīnxī -stinctum (prim. īnstīgō), „z barvami razločiti“, od tod

1. raznoliko (po)barvati, (po)pisati, pestro (po)slikati, (po)risati: iam tibi lividos (proleptični atrib.) distinguet autumnus racemos H. ti bo raznoliko pomodrila, nigram medio frontem distinctus ab albo O. z belo liso sredi črnega čela, auro album d. Cu. pretkati.

2. raznoliko (o)krasiti, (o)lepšati, (o)zaljšati, (na)kititi, obložiti s čim: pocula ex auro, quae gemmis erant distincta clarissimis Ci., distincta gemmis fulgentibus pocula Lact., litora distincta tectis et urbibus Ci., via illa nostra castris Threiciis distincta Ci., gladius, cuius vagina gemmis distinguitur Sen. ph., planitiem eius crebris distinguentibus rivis Cu. poživljajo, d. vestem clavo Sil., parietes lapide Suet., silva … palmeto et opobalsameto distinguitur Iust., distincta radiis corona Fl. žarni venec; pren.
a) (o govoru): d. orationem Ci., L., id non debet esse fusum aequabiliter per omnem orationem, sed ita distinctum, ut … Ci. ampak mora biti tako razporejeno, da …
b) kaj premenja(va)ti, spremeniti (spreminjati), nekaj spremembe da(ja)ti čemu: ut … voluptas distingui possit Ci., d. historiam varietate locorum Ci., ab quibus utrisque variatur aliquid, distinguitur Ci. ki oba (pesnik in glasbenik) nekaj spreminjata in premenjavata (= glasovno vrsto in časovno mero), hoc carmen (pesništvo) … , quod apte quantaslibet occupationes curasque distinguit Plin., d. cenam comoedis, graviora opera lusibus Plin. iun., epulas ludo Sil.

3. odločiti (odločevati), ločiti, oddeliti (oddeljevati), deliti: onus inclusum (zemljo) eodem numero O., vites semitis decumanisque Col.; occ. lase na prečo počesati: crinem doctā manu Sen. tr., capillum Ap., cedo acum crinibus distinguendis Tert., caput (= capillum) acu d. Cl.

4. pren. razločiti (razločevati), razlikovati, ločiti: Sil., Suet., Amm., servos Ci., crimina Ci., T., artificem ab inscio, Granium a Cassio, vera a falsis Ci., vero d. falsum H., d. oratorum genera aetatibus Ci., voces in partes Ci., distingui intervallis Ci., fetus suos non distinguunt ferae Sen. ph., simiarum genera caudis inter se distinguuntur Plin., d. genera causarum Q., dies ordine Iuv., ut discretus labor fortes ignavosque distingueret T.; z odvisnim vprašanjem: quid inter naturam et rationem intersit, non distinguitur Ci.; v absolutnem abl.: non distincto, suā an alienā manu T. ne da bi se bilo razločilo; occ.
a) gram. z ločili ločiti: versum Q., exemplaria Suet.
b) konč(ev)ati: contationem (= cunctationem) Ap.
c) dognati, poravnati, razsoditi (razsojati): causas Lamp., Cod. I., iurgia Amm. — Od tod adj. pt. pf. distinctus 3, adv. -ē

1. raznoliko (po)barvan, pester, barvit, pisan: distinctae floribus herbae, retia maculis distincta O.

2. raznoliko okrašen, ozaljšan, uravnan: urbs delubris distincta, Cynosura stellis distincta, caelum astris distinctum Ci., vitae genus distinctum Plin. iun.

3. raznolik, mnogovrsten: illa (Macedonum) phalanx … unius generis, Romana acies distinctior L.

4. strogo ločen, določen (-čna -čno): d. gradus dignitatis Ci., distincta genera esse delictorum Ci.; (o govoru) razločen, jasen in določen, natančen: sermo Q., apte, distincte, ornate dicere Ci., distincte scribere Ci., cum in eo (libro) distinctius (natančneje) dictum sit, disperse (le tu in tam) autem de confirmatione Ci., distinctius in Graeco reperias ϑεοσέβειαν Aug.; pren. (o govorniku) jasen in določen = jasno in določno govoreč: in utroque genere et creber et distinctus Cato Ci., utroque (sc. C. Graccho et Crasso) distinctior … Cicero T.

5. po času različen, časovno oddaljen: Hesiodus circa CXX annos distinctus ab Homeri aetate Vell.

Dōnātus -ī, m Donat

1. Aelius Donatus Elij Donat, rimski gramatik sredi 4. st. po Kr., učitelj sv. Hieronima, komentator Terencijevih komedij.

2. Tiberius Claudius Don. Tiberij Klavdij Donat, rimski gramatik ok. l. 400 po Kr., komentator Vergilija.

3. škof Donat iz Kartagine, odpadnik od državne cerkve v 4. st. po Kr. Od tod Dōnātista -ae, m donatovec, Donatov privrženec: Aug.

drobencljati glagol
1. (fizično premikati se) ▸ tipeg, lépdegél
Ozrl se je po stavbah in učencih, ki so drobencljali okoli. ▸ Körbenézett az épületeken és a körülötte tipegő tanulókon.
Sredi dopoldneva sta spila kavo v topli kavarnici in opazovala mimoidoče drobencljati skozi mraz. ▸ A délelőtt közepén kávét ittak egy apró, szívélyes kávézóban, és figyelték, hogyan tipegnek a járókelők a fagyban.

2. lahko izraža negativen odnos (o delovanju, aktivnosti) ▸ tipeg, lépdegél
In bi takole družno vsi skupaj drobencljali referendumu zmagovito naproti, če ga ne bi še bolj lomili ravno - zagovorniki. ▸ És így mindnyájan közösen tipegtünk volna a győztes népszavazás felé, ha nem éppen annak szószólói baltázták volna el még jobban.
Njene misli so še vedno drobencljale po robu zavesti, v tistem napol budnem stanju, ki ga prepredajo sanje in resničnost. ▸ A gondolatai még mindig a tudat határán lépdegéltek, abban a félig éber állapotban, amelyet az álmok és a valóság elemei szőnek át.

dvajset|i (-a, -o) der/die/das zwanzigste; ➞ → deseti
dvajseta leta Zwanzigerjahre množina, die Zwanziger
človek v dvajsetih letih der Zwanziger
sredi dvajsetih let po starosti: Mitte Zwanzig
v dvajsetih letih in den zwanziger Jahren

épais, se [epɛ, s] adjectif góst; debel; čokat, močan; pooblačèn (nebo); težak (jezik); globok (noč, spanje); figuré okoren, neokreten; trd (srcé); grob, surov (šala); familier mnogo; masculin debelina

chevelure féminin épaise gosti lasje
livre masculin épais debela knjiga
nuit féminin épaise črna noč
sauce féminin épaise gosta omaka
langue féminin épaise okoren, težak jezik
au plus épais de la forêt v globokem gozdu
au plus épais de la foule sredi množice
gagner épais (familier) mnogo, dobro zaslužiti
semer épais gostó sejati

été [ete] masculin poletje

en été poleti
au fort de l'été, en plein été sredi poletja
été pourri deževno poletje
été de la Saint-Martin Martinovo poletje, pozno, babje poletje
cet été to (letošnje) poletje
heure féminin d'été poletni čas
station féminin d'été letoviški kraj, letovišče
vacances féminin pluriel d'été poletne počitnice
tenue féminin d'été poletna obleka
se mettre en été poletno se obleči

Eutropius -iī, m Flavius Eutropius Flavij Evtropij, rimski zgodovinopisec sredi 4. st. po Kr., bojni tovariš cesarja Julijana.

Favōnius (favonius) -iī, m, sc. ventus (fovere = ki greje) Favonij, topli zahodni veter, topli zahodnik; pogosto napoveduje začetek pomladi (sredi februarja): Pl., Varr., Ci., Lucr., Cat., Col., Stat. idr., solvitur aeris hiemps gratā vice veris et favoni H., sub adventu spirantis lene Favoni sole remollescit, quae frigore constitit unda O.; v pl.: Col., Plin., Plin. iun. — Kot nom. propr. Favōnius -iī, m Favónij, posebno M. Favonius Mark Favonij, posnemovalec starejšega Katona: Ci., Vell., Suet.

feu [fö] masculin ogenj, plamen, žar; požar; vročina; ognjišče, kamin; figuré hiša, dom, družina; (signalna) luč; figuré strast, navdušenost; bujna domišljija, navdih; vnetost, gorečnost; silovitost; poétique ljubezen; juridique smrt v ognju; militaire ogenj, streljanje; médecine vnetje

feu arrière, rouge zadnja, rdeča luč, mačje oko (avto)
feu d'artifice umetni ogenj
feu de Bengale bengalični ogenj
feu de la colère silna jeza
feu de camp taborni ogenj
feux pluriel croisés navzkrižni ogenj
feux pluriel du diamant sijaj diamanta
feux pluriel de l'été poletna vročina
feu d'enfer (figuré) peklenski ogenj
feu de l'ennemi sovražnikov ogenj, streljanje
feu continu, feu roulant (militaire) nepretrgan ogenj
feu nourri gost, močan ogenj
feu follet plamenčki, ki nastajajo, kjer se razkrajajo organske snovi (na močvirjih, pokopališčih)
feu de forêt gozdni požar
feu grégeois grški ogenj
feu de joie kres
les feux de joie de la Saint-Jean šentjanžev kres
feu de mine požar v rudniku
feu de paille kratkotrajen ogenj, figuré kratkotrajna gorečnost, navdušenje, zagledanost
feu de position luč, ki jo mora imeti prižgano stoječa ladja ali stoječe vozilo
feu des projecteurs, de la rampe žarometna luč, théâtre predodrske luči
feu du rasoir vneta koža po britju
feu rouge, jaune, vert rdeča, rumena, zelena luč (semaforske luči)
feu Saint-Elme Elijev ogenj
feu stop, d'arrêt luč za ustavljanje, za zaviranje
à petit, grand feu na majhnem, velikem ognju
à l'épreuve du feu varen pred ognjem
en feu v ognju, vroč, razgret, vnet, pekoč
feu! ogenj! (ukaz za streljanje)
au feu! gori!
arme féminin à feu strelno orožje
auteur masculin plein de feu pisatelj z bujno domišljijo
baptême masculin du feu ognjeni krst
bouche féminin à feu top, kanon, možnar
coup masculin de feu strel
épreuve féminin du feu ognjena preizkušnja
école féminin à feu topniške strelske vaje (s pravimi naboji)
aller au feu iti v boj
allumer un, faire du feu prižgati, narediti ogenj
avoir du feu dans les veines biti živahnega temperamenta
avez-vous du feu sur vous? imate malo ognja? (za prižig cigarete)
avoir le feu au derrière zelo hitro iti
n'avoir ni feu ni lieu ne imeti stalnega bivališča
avoir la bouche en feu imeti vneta usta
cesser le feu (militaire) ustaviti ogenj
craindre quelqu'un comme le feu bati se koga ko vraga
cuire un rôti à feu doux, à feu vif peči pečenko na milem, močnem ognju
condamner au feu obsoditi na smrt v ognju
demander, donner, offrir du feu prositi, dati, ponuditi ogenj
donner le feu vert à quelqu'un (figuré) dovoliti komu, da kaj napravi
éteindre, noyer un feu pogasiti ogenj
être dans son coup de feu tičati sredi dela
être en feu biti v ognju (tudi figuré); goreti
être tout feu, tout flamme (po)kazati veliko navdušenje
être pris entre deux feux (figuré) biti med dvema ognjema, biti v škripcih
être sans feu ni lieu biti brez doma
faire feu, faire feu sur iskre kresati, streljati na
faire long feu (figuré) nobenega učinka ne imeti, ponesrečiti se
ne pas faire long feu ne trajati dolgo
faire feu des quatre fers uporabiti vsa možna sredstva, na vse kriplje si prizadevati
faire la part du feu prepustiti ognju, kar se ne da rešiti, žrtvovati se
jeter au feu zagnati, vreči v ogenj
se jeter au feu pour quelqu'un iti v ogenj za koga
jeter feu et flamme (figuré) peniti se od jeze
jeter, verser de l'huile sur le feu (figuré) priliti olja ognju
jouer avec le feu (figuré) igrati se z ognjem
mettre le feu à quelque chose, mettre quelque chose en feu podtakniti čemu ogenj, zažgati kaj
mettre à feu et à sang opustošiti, razdejati (z ognjem in mečem)
faire mourir quelqu'un à petit feu (figuré) dolgo koga mučiti, namenoma ga pustiti v mučni negotovosti
ouvrir le feu odpreti ogenj, začeti streljati
prendre feu vneti se (tudi figuré), vžgati se; razjeziti se, vzkipeti
prendre feu et flamme pour quelque chose vneti se za kaj, biti takoj vnet, navdušen za kaj
prendre entre deux feux vzeti v navzkrižni ogenj
souffler sur le feu (figuré) podpihovati ogenj, strasti
n'y voir que du feu biti zaslepljen, figuré ničesar ne videti, ničesar ne razumeti
c'est le feu et l'eau to je kot ogenj in voda
le feu lui monte au visage rdečica mu plane v obraz
il n'y a pas de fumée sans feu (proverbe) kjer je dim, je tudi ogenj

fīnis -is, abl. sg. -e, starejše -ī, m redko f (najbrž iz *fīg-snis: fīgere)

I.

1. meja; v sg.: Cu., Sen. ph., Val. Fl., T., Sil., Suet., Iust., Amm., intra finem eius loci Ci., Rubico finis est Galliae Ci., quem ad finem … loca aperta pertinebant C. do koder, Oceani finem iuxta V. ob obali, finis Campanus L., vagantes per utrumque finem L., fine trium zonarum contentus O.; pogosteje v pl.: Ter., Val. Fl., Suet., Cl., fines agrorum Ci., usque ad agri finīs prosequi Ci., certi fines Macedoniae erant Ci. fines imperii propagare Ci., N., fines regere (določiti) Ci.

2. pl. meton. ozemlje, zemlja, dežela, pokrajina: fines angusti, lati C., in mediis Eburonum finibus C. sredi eburonskega ozemlja, se in fines Ubiorum recipere, iter facere in fines Santonum, fines (de)populari, fines vastare C., fines primi Eburonum Ci. skrajni del eburonskega ozemlja, in primis finibus praesto erat Ci. tik ob meji, in finibus Cyrenaeorum Africam accessit N. ob kirenski obali, nos Gallis partem finium concedere L., patriae fines … linquimus V., positaeque Italis in finibus urbes O., fines Germanorum Suet., pro finibus arma corripere Fl.; occ. (o zasebnikih) zemljišče, posestvo: fines habere proprios C., sibi latos fines parare C., dominos finibus pellere C.

3. metaf. meja: in indicando finem aequitatis et legis transire Ci., eum ex finibus humanae naturae exterminandum puto Ci., finīs officiorum paulo longius protulisse, quam natura vellet Ci., f. ingenii Ci., f. cottidiani officii Ci., mihi finīs constituam, extra quos egredi non possim Ci. iuris fines transcendere Lucr., intra naturae fines vivere H., finem et modum habere Q., f. senectae Stat., finis aequi iuris (občega prava) T.

4. cilj: superest in fine Cloanthus V. pri cilju dirkališča, fessique sub ipsam finem adventabant V., certum finem noscere Lucan., sitne virtus finis Q.; metaf. namen, namera, smoter: si nemo audet se credere pugnae, quae finis standi? V. čemu stojim tu? domūs finis est usus Ci., eā fini facere velle aliquid, uti … Lucil., voluptas finis animalibus Q.; hoc ad eum finem memoravimus, ut … T. s tem namenom … ; occ. abl. fine z gen.: (tja) do kolen: fine inguinum mare ingredi S., fine genūs vestem succincta O., umbilici fine Auct. b. Afr. do popka.

II.

1. konec, zaključek: f. fugae Pl., vitae Ci., Suet. intra finem anni Ci., sit discordiarum finis aliquando Ci., f. lucis O. konec dneva, f. laborum C., V., labor in fine est O. bliža se koncu, f. malorum O., bellum non ante cepit finem, quam … L. se ni končala prej, f. poenarum Lucr., episculae Plin. iun. Pogosto z glag. esse; operi Victoria finis O. zaključek dela je podoba (boginje) Zmage, finis erat dictis O. Pomni poseb. reklo: finem facere čemu konec storiti, kaj končati, nav. z gen.: ille dies victoribus imperii et victis vitae finem fecit Ci., finem f. tyrannidis, belli N., operis O., fine proelii facto Cl.; z gen. gerundii: finem facere loquendi, orandi, pugnandi, bellandi C. končati pogovor, molitev, boj, vojno, dicundi finem fecit S., libri facere finem N.; z dat.: finem facere sermoni suo Pl., finem facere orationi, libidini Ci., iniuriis C.; z ret. premeno: finem adferre vitae Ci., finem imponere labori, bello O., armis T., finem dare malis V. — vitae Iuv., — caedibus Fl., bello, proelio Eutr.; za izražanje neskončnosti kakor: finis abest, fine dempto, exempto O., zlasti pa (za V.): sine fine = brez konca, neprenehoma: his imperium sine fine dedi V. neskončno, brezmejno, pigetque actorum sine fine mihi O., sine fine iacebat sopitus O.; s pesn. premeno: nullo fine, nullā cum fine O., lux caritura fine O.

2. occ.
a) konec življenja, smrt: mortem naturae finem esse, pravi Ci.; po tem: ad finem servati amores O. do smrti, ubi aderat finis T., septem menses a fine Neronis T. od smrti, f. hominis Q.
b) pogin, prepad, razpad, izguba: finis adest rerum (Romanarum) Lucan., longissimae libertatis finis Vell.

3. metaf.
a) višek, vrhunec: finis (fines) bonorum, et malorum Ci., honorum populi finis est consulatus Ci., licebit … finem pro extremo aut ultimo dicere Ci., pudoris finis expletus Stat.
b) opredelitev, definicija, razlaga: Q.
c) (kot jur. t. t.) mera, kakovost, način: fini qua Icti. ali in fini qua Col. ali quo fini Gell. kolikor, hac fini Gell. na ta način.

flashmob samostalnik
(dogodek na javnem mestu) ▸ flashmob, villámcsődületSredi dneva bodo na enem mestnih avtobusov pripravili skupinski ples, t. i. flashmob. ▸ Napközben a város egyik buszán csoportos táncot, ún. flashmobot szerveznek.
Skupaj s plesno skupino je sredi trga sv. Marka priredil flashmob in navdušil dekle. ▸ A tánccsoporttal együtt a Szent Márk téren villámcsődületet szervezett, és lenyűgözte a lányt.

fluctus -ūs, m (iz star. sup. fluctum glag. fluere)

1.
a) (redko) abstr. valovito gibanje, valovanje, kipenje valov, struja, tok: aquae Lucr., humor destitit in dubio fluctu iactarier intus Lucr., pulsare fluctu ferrea texta suo Lucr., fl. nosterque marisque O.; v pl.: quem Euripum … tam varias habere putatis agitationes … fluctuum Ci., o navis, referent in mare te novi fluctus? H.; pren.: varius fl. odorum Lucr. tok vonjav, atro volvens incendia fluctu Val. Fl. v … toku;
b) valovito gibanje (pri telesnem spoju), pretegovanje: exossato ciet omni pectore fluctus Lucr.; v pl.: Arn.

2. pogosteje meton. (konkr.) valujoče vodovje, val, valovje; v sg. (redko): alia fluctus differt, dissipat … membra Enn. ap. Non., ab saxo avortit fluctus ad litus scapham Pl., navis expulsa fluctu Ci., fons fluctu totus operiretur, nisi … Ci., ad fluctum aiunt declamare solitum Demosthenem Ci., fluctus uti medio coepit cum albescere ponto V., fluctu (maris) allui L., fluctu icta (navis) O.; večinoma v pl.: (venti) mari magno fluctus extollere certant Enn., excitatis maximis fluctibus Ci., hiemi sese fluctibusque committere Ci., fluctibus compleri C., sedatis fluctibus C., procella … fluctūs ad sidera tollit V., et mulcere dedit fluctus et tollere vento V., luctantem Icariis fluctibus (dat.) Africum mercator metuens H., fl. aequorei O., fluctibus erigitur pontus O., fluctus frangere Sen. ph., fluctibus leviter allui Plin. iun.; pren. preg.: excitabat, enim fluctus in simpulo, ut dicitur Ci. = veliko hrupa je gnal za nič (prim. v sl.: „veliko veka, malo teka“); sinekdoha: (valujoče) morje: iam medio apparet fluctu Zacynthos V. sredi morja, fluctūs subterlabere Sicanos V., ire per longos fluctus H. čez širno morje.

3. metaf. (večinoma v pl.) valovi , viharji življenja (poseb. javnega) = nemir(i), neugodnost, neprilike: in re publ. fluctus excilantur Ci., tantos fluctus excitare in contione Ci., in illis fluctibus contionum Ci. na ónih burnih (viharnih) zborovanjih, Massilia … barbariae fluctibus alluitur Ci., qui in hac tempestate populi (narodnega življenja) iactemur et fluctibus Ci., belli fluctibus circumiri Ci., se civilibus fluctibus committere N. državljanskim nevihtam, valovom strankarstva, belli miscebant fluctus Lucr., irarum fluctus Lucr., V., fluctibus in mediis et tempestatibus urbis H.

Opomba: Star. gen. sg. fluctuis: Varr. ap. Gell.; nom. pl. fluctī: Pac. fr., Acc. fr.

folto

A) agg. gost:
erba, nebbia folta gosta trava, megla

B) m goščava, najgostejši del:
nel folto del bosco, della folla v največji goščavi, sredi množice, v najhujši množici

fort, e [fɔr, t] adjectif močan, krepek, čvrst, jak; korpulenten, debel; utrjen; spreten, sposoben; dobro podkovan (en v); bistroumen, inteligenten, pameten; energičen; trmast; učinkovit; vpliven; prepričljiv, odločilen; pretiran, neverjeten; težak (vino); oster (kis); žaltav (maslo); visok, znaten (znesek); drastičen (besedo); masculin močan človek; moč, sila, močna stran; utrdba, višek, glavna stvar

au fort de l'hiver sredi zime
au plus fort de la discussion sredi najživahnejše diskusije
à plus forte raison toliko bolj, tem bolj
au sens fort du mot v pravem pomenu besede
au prix fort zelo drago
ce n'est pas fort to ni posebno pametno
c'est plus fort que moi ne morem si pomagati
c'est trop fort! to je nezaslišano!
devises féminin pluriel fortes močne devize
droit masculin du plus fort pravica močnejšega
esprit masculin fort svobodomislec
mer féminin forte močno razburkano morje
place féminin forte utrdba
poids masculin fort bruto teža
prix masculin fort polna cena
forte tête trmasta glava, trmoglavec
forte femme energična ženska
avoir une forte envie de imeti veliko veselje, voljo (za)
avoir affaire à forte partie imeti posla, spoprijeti se z močnim nasprotnikom, z velikimi iežavami
avoir l'haleine forte neprijetno dišati iz ust
être fort aux échecs, en mathématiques biti dober šahist, matematik
l'histoire n'est pas mon fort zgodovina ni moja močna stran
se porter fort pour quelqu'un jamčiti za koga
prêter main forte à quelqu'un komu krepko pomagati
elle est forte celle-là! (familier) ta je pa dobra!
c'est trop fort! to je pa (že) preveč! ta je pa prehuda!

fuerte močan, krepek, čvrst, trden; debel, gost; hraber, pogumen; velik, pomemben, tehten; težaven, poln truda; učinkovit; srebrn (kovanec)

precio fuerte prodajna cena
fuerte razón tehten razlog
suma fuerte velika vsota
estoy fuerte en matemáticas sem dobro podkovan v matematiki
hacerse fuerte ne popustiti (en v)
en lo fuerte del invierno sredi zime

funda -ae, f. (prim gr. σφενδόνη prača)

1. lučalni jermen, frača, lučavka, prača (dolg kos usnja, v sredi, kamor se da kamen, širši (lata O.), na koncih ožji): Pl., Ter., Plin., fundum Vetto vocat quem possit mittere fundā Ci. poet. ap. Q., eminus fundis, sagittis reliquisque telis pugnare C., glandes fundis … iacere coeperunt C., fundā mittere glandes et lapides L., fundis excutare lapides et sagittas Cu., Baliarica aliarumque gentium f. L., Balearica f. O. ali Balearis f. V., stridens f. V., Learchum … bis terque per auras more rotat fundae O. kakor s pračo.

2. meton. to, kar se meče: lučalna (metalna) strela (kamen ali svinčenka): legatus in adversum os fundā vulneratur C., fundā graviter ictus L.

3. metaf.
a) metalna mreža: latum fundā iam verberat amnem V.
b) okvir ali vdolbinica (globelica) prstana, v kateri leži dragulj (kakor kamen v prači): (gemmam) fundā cludere ali includere Plin.
c) mošnjiček (za denar): Macr.

fūsti-balus -ī, m (hibrid. iz fūstis in gr. βάλλω mečem) lučalo, palica lučalnica, vojna metalnica = dolga palica s pračo v sredi: Veg.