Franja

discharge¹ [disčá:dž]

1. prehodni glagol
raztovoriti, razkladati; razrešiti, odpustiti; opustiti; opraviti, opravljati; poravnati; izprazniti, (o)lajšati
navtika sneti opremo; izločati; barvo vzeti

2. neprehodni glagol
sprožiti se (strel); počiti; izlivati se; gnojiti se

to discharge o.s. of s.th. znebiti se česa
to discharge one's duty opraviti svojo dolžnost

fire away neprehodni glagol
sprožiti strelno orožje
figurativno začeti

flip¹ [flip] prehodni glagol & neprehodni glagol
tleskniti; krcniti; čofniti; švigniti; sprožiti se, skočiti, odleteti

to flip up metati novec

go off neprehodni glagol
oditi, zbežati, odpeljati se; prodajati se (blago); sprožiti se, razpočiti se; prenehati; umreti; omedleti; zaspati
pogovorno popuščati; potekati; slabšati se

go off the deep end razburiti, razjeziti se
go off one's head ponoreti
go off a tangent skočiti od enega predmeta pogovora na drugega
go off the hooks ponoreti
go off the rails iztiriti

half-cock [há:fkɔk] samostalnik
petelin na puški, tako napet, da se ne more sam sprožiti

to go off half-cock prenagliti se

institute² [ínstitju:t] prehodni glagol
ustanoviti, osnovati, utemeljiti, vpeljati, začeti, sprožiti postopek (against proti)
imenovati, namestiti (into v službo)
poučevati

intentabile agg. pravo ki ga je mogoče sprožiti (postopek)

losgehen^* (weggehen) odpraviti se; Gewehr, [Schuß] Schuss: sprožiti se; Knopf, Brett: odtrgati se, Knopf: odleteti; Knoten: razvezati se; Veranstaltung: začeti se; losgehen auf odpraviti se proti/k, figurativ lotiti se (česa), (angreifen) zakaditi se v

misfire [misfáiə]

1. neprehodni glagol
odpovedati (motor), ne sprožiti se (puška)

2. samostalnik
slepi vžig; naboj, ki se ni vžgal

niedergehen^* spustiti se, spuščati se, iti dol/navzdol, voditi dol itd.; Beschimpfungen: usuti se; eine Lawine: sprožiti se; figurativ slabšati se, iti na slabše, iti navzdol

niederstürzen padati, pasti; Lawine: prožiti/sprožiti se

partir* [partir] verbe intransitif odpotovati, kreniti na pot; oditi; odleteti, odpeljati se; startati; figuré izginiti (madež); izpuhteti; figuré sprožiti se (orožje); izhajati, prihajati od; začeti se

à partir d'aujourd'hui od danes naprej
à partir d'ici od tod naprej
partir pour Paris odpotovati v Pariz
partir en voiture odpeljati se, odpotovati, oditi z avtom
partir en vacances iti na počitnice
être prêt à partir biti pripravljen za odhod
partir en voyage iti na potovanje
faire partir une allumette vžgati vžigalico
faire partir un cerf volant spustiti v zrak (papirnatega) zmaja
faire partir le coup sprožiti strel
faire partir le moteur pognati motor
partir d'un éclat de rire bruhniti, planiti v smeh
le mot est parti beseda je padla, je bila izrečena
il est parti de rien (figuré) začel je z nič, s skromnimi sredstvi
les vacances partent du 1^er juillet počitnice se začno s 1. julijem
un bouton de ma veste est parti en gumb na suknjiču mi je odletel, se mi je odtrgal
la tache est partie à la lessive madež je izginil pri pranju
avoir maille à partir avec quelqu'un imeti spor, obračun s kom

procēdere v. intr. (pres. procēdo)

1. iti, hoditi naprej:
procedere a passo d'uomo iti korakoma
procedere oltre nadaljevati pot

2. pren. nadaljevati:
procedere nel discorso nadaljevati izvajanje
procediamo con ordine naprej po vrsti

3. pren. napredovati:
tutto procede a gonfie vele vse gre kot po maslu

4. ravnati, delati:
procedere da galantuomo ravnati pošteno

5. izvirati, izhajati

6. admin. začeti, začenjati; opraviti, izvršiti:
procedere all'esecuzione di qcs. začeti izvedbo česa

7. pravo sprožiti postopek; sodno preganjati:
procedere contro qcn. sprožiti postopek zoper koga

rake up prehodni glagol
pokriti s pepelom (npr. ogenj); izkopati, izbrskati, najti; ponovno sprožiti, vložiti (npr. tožbo) (against proti)

to rake up hay (skupaj) zgrabiti seno
to rake up the past privleči, spraviti na dan že zdavnaj pozabljene stvari

rater [rate] verbe transitif zgrešiti (cilj), ne zadeti; figuré zamuditi, ne narediti; verbe intransitif spodleteti, ne uspeti; ne se sprožiti (puška), odpovedati

mon revolver a raté revolver se mi ni sprožil
le coup de fusil a raté puška se ni sprožila
l'affaire a raté zadeva je spodletela
ça n'a pas raté to je bilo treba pričakovati, to je bilo neizogibno
le chasseur a raté un lièvre lovec je zgrešil zajca
rater un devoir slabo opraviti nalogo
rater une occasion, son train zamuditi priložnost, svoj vlak
rater sa vie ne uspeti, falirati v življenju
ne pas rater quelqu'un (familier) ostro okregati, ošteti, kaznovati koga
(familier, ironično)

il n'en rate pas une (figuré) ne neha streljati kozlov

rilanciare v. tr. (pres. rilancio)

1. ponovno vreči, vreči nazaj

2. ponovno sprožiti kaj

3. povišati ponudbo

4. igre poviš(ev)ati vložek

5. pren. ponovno lansirati:
rilanciare una moda ponovno lansirati modo

risollevare

A) v. tr. (pres. risollēvo)

1. ponovno dvigniti, dvigovati; pren. ponovno sprožiti:
risollevare una questione ponovno zastaviti vprašanje

2. pren. oživiti; okrepiti

B) ➞ risollevarsi v. rifl. (pres. mi risollēvo) ponovno se dvigniti; pren. opomoči si

slàgati slȁžēm
1. zlagati se: tko jednom slaže, drugi put mu se ne vjeruje
2. odpovedati, ne sprožiti: puška je slagala
3. nalagati: slagati koga
4. zlagati se kaj o kom: slagati što na koga

sub-scrībō -ere -scrīpsī -scrīptum (sub in scrībere)

1. spodaj zapisati (zapisovati), spodaj pripisati (pripisovati), (za)beležiti (zabeleževati): Col., Suet. idr., causam parricidii Ci., quibus (sc. statuis) subscripsit reges ab se in gratiam esse reductos Ci., si quaeret „pater urbium“ subscribi (= subscripto nomine appellari) statuis H. imenovan biti na stojalu kipov … , neve merere meo subscribi causa (kot vzrok moje smrti) sepulcro O., meo citus haec (ta poslovilni pozdrav, ta pozdrav v slovo) subscribe libello H.

2. occ.
a) kako listino, kako pisanje podpisati (podpisovati), podpisati (podpisovati) se na kaj, s svojim podpisom kaj odobriti (odobravati), potrditi (potrjevati, potrjati), dovoliti (dovoljevati): rationes ali rationibus, testamento Icti., tabulis venditionis Ambr., cum de supplicio cuiusdam capite damnati ut ex more subscriberet admoneretur Suet., quingenties sestertium ad peragendam auream domum Suet.; metaf. α) kaj podpisati (podpisovati) = kaj potrditi (potrjevati), podpreti (podpirati), pospešiti (pospeševati), čemu da(ja)ti pomoč (potuho), čemu pritrditi (pritrjevati, pritrjati): subscribere odiis accusatorum Hannibalis L., neve, precor, magni subscribite Caesaris irae O., subscribere aut gratiae aut odio suo Ph., subscripsit orationi eius consul L., si voto fortuna subscribit Col., subscribere amoribus alicuius Val. Max., desiderio alicuius Traianus ap. Plin. iun., luxuriae Cels. β) dovoliti (dovoljevati) kaj, privoliti (privoljevati) v kaj: Tert.
b) (o cenzorju) vzrok za ukor (opomin) imenu okaranca podpisati, pripisati, dopolniti, pripomniti, zaznamovati (nota censoria): cum (sc. censores) istam ipsam causam subscriberent Ci., quae de iudicio corrupto subscripserunt Q.
c) o tožniku ali sotožniku, ki sta se podpisala na obtožno pismo, α) (o tožniku) obtožno pismo podpisati, z vso pravico ali pravnoformalno (pis(me)no) tožiti (obtožiti, zatožiti), podati obtožbo, sprožiti obtožbo: cras subscribam homini dicam Pl. bom človeka zatožil, subscriptum est Ci. tožilo se je, in P. Popilium subscripsit L., Gellius, quod is pecuniam accepiset Ci., subscribere in crimen Icti., cum ceteris subscripsit centumvirale iudicium, non subscripsit mecum Plin. iun. centumvirskemu sodišču je podal tožbo zoper druge dediče, a ne zoper mene. β) (o sotožniku) skupaj s kom podpisati obtožno pismo, biti sotožnik, biti soobtožitelj: Gabinium de ambitu reum fecit subscribente privigno Ci., neminem neque suo nomine neque subscribens accusavit N., subscribere accusanti patrono Suet., Agrippae in Cassium Vell.
d) (v času cesarjev) kakemu prosilnemu spisu na kratko pripisati, pristaviti, dostaviti, dodati vsebino ali kako prijazno besedo ali pozdrav prejemniku: Lamp.

3. metaf. kaj zapisati (zapisovati), zaznamovati, (za)beležiti (zabeleževati): numerus aratorum quotannis apud magistratus publice subscribitur Ci., subscribere audita Q., quaedam Suet., cum suspiria nostra subscriberentur (sc. a delatoribus) T.

škrȍknuti -nēm ne užgati, ne sprožiti: ako kome od svatova škrokne puška, tada mu se rugaju