Franja

awe³ [ɔ:] prehodni glagol
zbuditi spoštovanje; oplašiti koga

to awe s.o. into silence z ustrahovanjem prisiliti koga k molku

awe-inspiring [ɔ́:inspaiəriŋ] pridevnik
ki zbuja strah, globoko spoštovanje

awesome [ɔ́:səm] pridevnik (awesomely prislov)
strašen, grozen; ki zbuja spoštovanje

esteem² [istí:m] samostalnik
arhaično sodba (for)
spoštovanje čislanje; ugled; cenitev

to hold in high esteem visoko ceniti
to enjoy no great esteem ne biti preveč v časteh
to be in great esteem with s.o. imeti pri kom velik ugled

formīdō -inis, f (iz *mormīdō, morfīdō po premetu (metatezi) in porazličenju (disimilaciji) glasov m-m v m-f, f-m; prim. gr. μορμῶ strašilo, μόρμορος strah, bojazen; glede premeta in porazličenja glasov prim. formīca)

1. groza, strah, (mučna) bojazen, zona: Val. Fl., Sil., Suet., Amm. idr. formido est metus vehementior et permanens Ci., formidinem alicui inicere Ci., ita formidine quasi vecordiā vexari S., formido mortales continet Lucr., solvere formidine terras V., f. turpis V., misera H., gelida, pavida O., formidine nulla imbuti H., formidinem augere Cu., formidinem intendere T.; s subjektnim gen.: illa honorum subita … f. Ci.; z objektnim gen.: calamitatis formidine liberari Ci., f. mortis Lucr., O. smrtni strah, strah pred smrtjo, poenae H., culpae Iuv.; v pl.: Plin., exsistunt saepe formidines Ci. vsakovrsten strah, hac formidines impendebunt mercatoribus Ci. take vrste groze, has formidines agitando L.

2. occ. sveta groza, sveto spoštovanje, pobožni strah: f. divûm Lucr., Martis V., caligantem nigrā formidine lucum ingressus V. z grozno temino, religio et ex ea formido quaedam incussa est Cu., silva … priscā formidine sacra T., templum patriā formidine cultum Sil.

3. meton. strah = strašilo, strah, prikazen: Sen. ph. et tr., Gell., eis obnoxii, quibus … formidini essemus S., nactus cervum … puniceae saeptum formidine pennae V., hos (cervos) non puniceae agitant pavidos formidine pennae V., furum aviumque maxima formido H. (o Priapu), Stygiae aperi formidinis aulam Sil.; pren.: ut aliqua in vita formido improbis esset posita Ci., undique belli formidine obstrepente Iust.

4. pooseb. boginja Groza: Hyg.

Hochschätzung, die, visoko spoštovanje

hommage [ɔmaž] masculin visoko spoštovanje, poklonitev, poklon; (nekoč) pokorščina fevdnemu gospodu; izkazovanje časti; darilo

avec mes hommages respectueux z odličnim spoštovanjem
hommage de l'auteur darilo avtorja
mes hommages! se priporočam!
mes hommages à Mme X. moje poklone gospe X.
faire hommage de quelque chose à quelqu'un pokloniti komu kaj; počastiti koga s čim
faire hommage d'un livre pokloniti knjigo komu v znak spoštovanja ali hvaležnosti
fuir les hommages bežati pred častmi, ne marati za časti
présenter, offrir, faire agréer ses hommages à quelqu'un izraziti komu svoje globoko spoštovanje
rendre hommage à quelqu'un pokloniti se komu, izkazati komu čast, pozdraviti koga
rendre hommage à la vérité resnici izkazati čast
hommage de reconnaissance (v) znak hvaležnosti
recevez l'hommage de mes sentiments distingués z odličnim spoštovanjem

horribilis -e (horrēre)

1. strašen, strahovit, grozen, grozovit: vis Acc. fr., bellum, pestis, impetus, tempestas, fremitus armorum, terrae motus, casūs, formidines Ci., ille fulgor rutilis horribiliorque terris (dat.) Ci., horribiliorem speciem praebere C., h. fera V., metus Cl.; horribile est z inf.: h. est causam capitis dicere, horribilius priore loco dicere Ci.

2. occ.
a) presenetljiv, prečuden: hoc τέρας horribili vigilantiā … est Ci. ep.; adv. horribiliter presenetljivo: Aurelius ap. Front., Aug.; komp.: horribilius: Aug.
b) grozovit, ki vzbuja spoštovanje: secretum Petr.

law-abidingness [lɔ́:əbaidiŋnis] samostalnik
spoštovanje zakona

omaggiare v. tr. (pres. omaggio) pokloniti se; izraziti, izražati spoštovanje

opòštiti òpoštīm
I. pridobiti komu čast: opoštiti koga; on opošti i mene i sebe
II. opoštiti se pridobiti si spoštovanje

ossequiare v. tr. (pres. ossēquio) izkazati spoštovanje, pokloniti se

pavor (stlat. pavōs) -ōris, m (pavēre) trepet(anje), tresenje, drget(anje), tesnoba, prepadenost, nelagodje, strah, prestrašenost, bojazen, groza, srh, zona: Enn. ap. Ci., Hirt., O., Lucr., Lucan., Sil. idr., inconsultus, simulatus L., caecus T., pavor, metus mentem loco movens Ci., pavorem facere (o okoliščinah) L. vzbuditi (vzbujati), navda(ja)ti, pavorem alicui inicere, offundere L. koga spraviti v strah, preplašiti, prestrašiti koga, p. aquae Plin. strah pred vodo, hidrofobija, pavor est ali pavor aliquem capit, ne … L. (po skladu glag. timendi); pl. pavōrēs T., Lucan., Plin., Val. Fl. tesnobni občutki, stiske, strahovi, bojazni; occ.

1. radostni drget, drget zaradi željnega pričakovanja, napeto pričakovanje: Sil., dum ruunt currus, haurit corda pavor pulsans V.

2. nabožni strah, verski strah, versko spoštovanje, strahospoštovanje, bojazen: priscus Sil. — Pooseb. Pavor -ōris, m (= gr. Φόβος) Pávor = „Strah“, bog strahu: L., Val. Fl., Arn., Lact.

Opomba: Star. soobl. pavōs -ōris, m: Naev. fr., Pacuv. fr.

redoubtable [ridáutəbl] pridevnik
strašen, grozen, grozo in strah zbujajoč, ki vliva strah in spoštovanje

regard¹ [rigá:d] samostalnik
(pomenljiv) pogled; ozir, obzir (for, to do)
odnos; vzrok, motiv; pozornost, obzirnost (for, to do, za)
posebno spoštovanje, čislanje, cenjenje
zgodovina nadzor(stvo) gozda

regards množina (zlasti v pismih) (spoštljivi) pozdravi
in every regard v vsakem oziru, pogledu
in regard to (of) gledé, kar se tiče
in this regard v tem oziru, pogledu, kar se tega tiče, tozadevno
in his regard kar se njega tiče
out of regard to iz obzirnosti, spoštovanja do
with regard to z ozirom na
with due regard to (for) her age z dolžno obzirnostjo do njene starosti
with kind regards to s.o. s srčnimi pozdravi komu
without regard to consequences ne oziraje se na posledice
(give) my kindest regards to your sister lepo pozdravite sestro
to have regard to (for) ozirati se na, upoštevati
to have no regard for s.o.'s feelings ne se ozirati na čustva kake osebe
I have a high (little) regard for him zelo (malo) ga cenim
to hold s.o. in high regard visoko koga ceniti
no regard was paid to his demand njegovi prošnji niso ugodili
to pay no regard to ne se ozirati na, ne upoštevati

révérence [reverɑ̃s] féminin globoko spoštovanje; priklon, poklon

sauf révérence, révérence parler (familier) oprostite (grobi besedi), toda ...
avoir de la révérence pour quelqu'un imeti globoko spoštovanje do koga
faire sa révérence à quelqu'un prikloniti se komu
tirer sa révérence prikloniti se komu ob poslovitvi; familier ne preveč vljudno oditi

re-vereor -ērī -veritus sum (re in verērī)

1. (z)bati, (u)strašiti (strášiti) se, (pre)plašiti se česa, imeti pomislek(e) glede česa: Ter., Pl. idr., suspicionem Ci., multa adversa Ci., mulier reveretur coetum virorum L.; non revereri s quominus: Ter.

2. čuvati, varovati kaj, paziti na kaj, prizanašati čemu: quaestus suos Plin.

3. spoštovati, častiti, čislati, imeti spoštovanje (strahospoštovanje) do koga, česa: Col. idr., virtutem Corn., fortunam alicuius Cu., vicem regis Cu. dostojanstvo, lectum reverere parentis (iron.) O., hos (sc. oratores) ituri in provincias magistratus reverebantur T. (Dial.) tem so izkazovali čast, tem so se poklanjali. — Od tod
a) adj. pt. fut. pass. reverendus 3 častit, častivreden, častitljiv: Gell. idr., nox O., facies Iuv.; kot naslov višjih krščanskih svečenikov, prečastni, prečastiti, velečastiti, velečastitljivi, velečastni: Icti.
b) adj. pt. pr. reverēns -entis, adv. reverenter

1. spoštujoč, spoštljiv: sermo erga patrem reverens T., puella parentum suorum reverens Ap., illud reverentius Plin. iun., reverentior maiestatis Fl., reverentissimus mei Traianus ap. Plin. iun., sanctius ac reverentius visum credere quam scire T., reverenter colere Plin. iun., copiae reverentius duci parabant T., reverentissime … venit ad me Plin. iun., iudices … reverentissime adloquebatur Suet.; pesn.: ora (sc. Musarum) reverentia Pr. blagonravna.

2. častitljiv: reverentius visum est nomen Augusti Fl.; superl. reverentissimus velečastitljiv, velečastit, velečasten: pozni Eccl.

Opomba: Pass., in sicer impers.: non te tui saltem pudet, si nihil mei revereatur? Varr. ap. Non. če se mene ne bojiš.

self-respect [selfrispékt] samostalnik
spoštovanje do samega sebe

sinken (sank, gesunken) padati, pasti, (niedriger werden) nižati se, znižati se; Nebel usw.: spuščati se; (absinken) pogrezati se, in Flüssigkeiten: usedati se; Flüsse, Seen: upadati; Schiff: potoniti; Sterne: zahajati, zaiti; Luftfahrt Segelflugzeug: propadati; in der Gunst/Achtung: izgubljati naklonjenost/spoštovanje; auf/in die Knie sinken pasti na kolena; nach vorn sinken pasti naprej

solemn [sɔ́ləm] pridevnik (solemnly prislov)
svečan, slovesen, vzvišen; ki zbuja spoštovanje; resen, resnoben, dostojanstven
pravno formalen
zastarelo važen, pomemben
zastarelo pompozen, razkošen

on such a solemn occasion ob tako slovesni (svečani) priliki
a solemn countenance resnoben izraz
solemn declaration slovesna izjava
solemn high mass cerkev slovesna vélika maša
a suit of solemn black črna svečana obleka
solemn state dinner svečan državen banket
a solemn warning resno, tehtno svarilo