-
Netzrichter, der, Sport beim Tennis: sodnik pri mreži
-
Oberschiedsrichter, der, Sport glavni sodnik
-
Obmann, der, (-s, Obmänner/Obleute) predsednik, predsedujoči; (Vertreter) zastopnik; Sport glavni sodnik
-
official [ɔfisjal] cerkveni sodnik
-
oidor moški spol poslušalec; višji sodnik, svetnik pri višjem sodišču
-
Ordnungsamt, das, sodnik za prekrške
-
pedāneus 3 (pēs)
1. ki meri en čevelj: Pall.
2. metaf.
a) pedāneus iūdex sodnik nižjega ranga, podsodnik, pomožni sodnik: Icti.
b) pedāneī senātōrēs = pedāriī senātōrēs (gl. pedārius): Gell.
-
pénalité [penalite] féminin kaznivost; kazen (zlati za davčne prestopke); denarna kazen; sport kazen, ki jo prisodi sodnik
-
praetor [prí:tə] samostalnik
zgodovina pretor, starorimski sodnik
-
praetor -ōris, m (iz *prae-i-tor; praeīre) pravzaprav „predhajač“, „predhodnik“ od tod
1. vodja, predstojnik, načelnik: praetor dictus, qui praeiret iure et exercitu Varr.; o načelniku (županu) mesta Lavinij: L.; o načelniku (županu) mesta Kapua: Ci.; o kartažanskih sufetih: N.; o rimskem konzulu kot vrhovnem sodniku: iis temporibus nondum consulem iudicem, sed praetorem appellari mos fuerit L.; prim.: regio imperio duo sunto, iique praetereundo, iudicando, consulendo praetores, iudices, consules appellantor Lex ap. Ci. — Od tod praetor maximus L. = dictator.
2. pretor = sodnik. Ko so l. 366 leges Liciniae Sestiae plebejcem prinesle pravico do konzulata, sta konzula izgubila sodna pooblastila; ta so zaupali posebnemu patricijskemu oblastniku, imenovanemu praetor. Pretor je bil uradni stanovski kolega konzulov in je v njuni odsotnosti imel v rokah najvišjo državno oblast. Ker pa so se sodni posli vse bolj množili, so mu l. 247 pridružili še drugega pretorja, ki so mu zaupali sodstvo v sporih rimskih državljanov s tujci; zato se je imenoval praetor peregrinus. Od tedaj so prejšnjega (prvega) pretorja imenovali praetor urbanus; ta je razsojal v zasebnih pravdah med rimskimi državljani, v javnih procesih pa le po naročilu rimskega ljudstva (lege populi). Od l. 337 naprej so tudi plebejci lahko postali pretorji. Po osvojitvi Sardinije l. 227 so Rimljani vsako leto volili štiri pretorje (dva izmed njih sta upravljala provinci Sardinija in Sicilija), od l. 197 pa še dva pretorja za Hispanijo. Ko so l. 149 uvedli quaestiones perpetuae (gl. pod quaestiō), se je položaj spremenil. Pretorji so eno leto službovali v Rimu kot predsedniki „stalnim zbornim sodiščem“ in so šele drugo leto odpotovali v katero od mirnih provinc kot propretorji (propraetores ali pro praetore), enako kot bivši konzuli v nemirne province kot prokonzuli (proconsules); zato je včasih praetor = propraetor Ci., celo = proconsul Ci. S številom sodišč je raslo tudi število pretorjev: v času Sule jih je bilo sprva 8, pozneje 10, v času Cezarja 16, za časa Avgusta 10, 14 in celo 18: Vell., Suet. V mestu je imel pretor 2, zunaj mesta 6 liktorjev. Kot predsednik (prvomestnik) sodišča je sedel v togi, obrobljeni s škrlatnim trakom (praetexta), na odru (tribūnal), in sicer na kurulskem stolu (sella curūlis), ob njem pa so sedeli sodniki na navadnih stolih (subsellia). Manjše in neznatnejše spore je obravnaval kjer koli in po hitrem postopku sam, brez prisednikov (ex aequo loco iudicare, de plano iudicare). Po nastopu službe je z odra (tribunala) razglasil svoj edictum (povzetek svojih pravnih načel za vse dvomljive primere) ter ga dal napisati na pobeljeno tablo (album) in javno objaviti. Poleg tega so mestni pretorji skrbeli tudi za vodenje javnih iger (ludi Apollinares, Circenses, Megalenses) in v letih, ko ni bilo cenzorjev, tudi za upravo javnih poslopij. V času cesarjev so bila pooblastila pretorjev dokaj omejena, ostala sta jim le skrb za izvedbo iger (cura ludorum) in opravljanje manj pomembnih pravnih poslov. Praetor primus Ci. pretor, ki je prvi izvoljen (kar je veljalo za častno znamenje ljudske naklonjenosti). Nekaj povsem drugega so praetores aerarii erárni prétorji = blagajniški ravnatelji, finančni uradniki, ki jih je uvedel Avgust; ta funkcija je obstajala do cesarja Klavdija: T., Suet.
3. vojskovodja, poveljnik: veteres omnes magistratūs, quibus pareret exercitus, praetores appellaverunt Asc.; od tod legatus pro praetore C. poveljnikov namestnik (ko je imel imperium), praetor Thessaliae C. vojskovodja. Večinoma o nerimskih narodih: Ci. idr., decem praetores Atheniensium (= gr. στρατηγοί) N., praetor exercitūs Cu.; tudi praetor Syriae (= namestnik) Cu., praetor navalis Vell. pomorski poveljnik, admiral.
-
provisor moški spol= proveedor; škofijski vikariatni sodnik
-
provost marshal [prəvóumá:šəl] samostalnik
komandant vojaške policije; vojaški sodnik na ladji
-
puisne [pjú:ni]
1. pridevnik
pravno mlajši, nižji po činu
2. samostalnik
pravno nižji sodnik, prisednik
puisne judgement poznejša obsodba
-
Punktrichter, der, Sport točkovni sodnik
-
quadruplātor (quadriplātor) -ōris, m (quadruplāre ali quadruplārī)
1. (iz quadruplāre početveriti) „početverj(ev)alec“ = pomnoževalec, povečevalec, izkoriščevalec, oderuh: quadruplatores beneficiorum suorum Sen. ph., ut cum quadruplatore agam, bis duplum quinquennium faciam Ap.
2. (iz quadruplārī ovajati, in to iz quadruplum početverjeno, štirikratnost)
a) javni tožnik, ovadnik, ovaduh = klečeplazec za četrtino (ker so ljudje te baže sprožili tožbo za štirikratno kazen (quadrupli actio), tj. predlagali so, naj se obtoženec (ovajenec) obsodi na četverno globo, od katere jim je po zakonu pripadala ena četrtina): Pl., Ci., P. F. idr., [quadruplatorem dictum ait Aelius G]allus [qui eo quaestu se tuebatur, ut eas res perse]que[retur, quarum ex legibus quadrupli erat] actio Fest.; metaf. podkupljiv sodnik: populum Romanum quadruplatoris et interceptoris litis alienae personam laturum L.
b) carinski zakupnik: invidere portoria quadruplatoribus Sid.
Opomba: Razširjena soobl. quadrupulator: ubi quadrup[u]lator quempiam iniexi[t] manum Pl. (Persa 70).
-
quaesītor -ōris, m (nom. sg. iz quaerere)
1. preiskovalni sodnik (v kazenskih zadevah), sodnik zasliševalec, predsednik sodnega zbora (naspr. reus toženec in iudex sodnik, ki izreka sodbo), poseb. o pretorju, ki vodi preiskavo: S., hunc quaesitorem fugiebant atque horrebant Ci., quaesitores idonei criminum L., iudex desiit esse, quaesitor est Sen. ph.; metaf.: quaesitor Minos urnam movet (ker je preiskavo vodeči pretor imenoval sodnike), concilium vocat določi rok za razpravo (razpravni dan), vitas et crimina discit V. preiskuje življenje in vprašanje o krivdi.
2. preiskovalec, raziskovalec, izsledovalec (na znanstvenem področju): σκεπτικοὶ appellantur: id ferme significat quasi quaesitores et consideratores Gell., quaesitor ille solus animaeque corporisque Prud. (o Kristusu).
-
quaestor -ōris, f (quaerere nam. quaesere) kvéstor
1. v najstarejšem času kazenski (krvni) sodnik; v Rimu sta bila zlasti v dobi kraljev dva sodnika (sprva načelnika krvnemu sodišču), ki sta tožila, preiskovala in razsojala v kazenskih (krvnih) pravdah; od tod njuno polno ime quaestores parricidii: P. F., Tab. XII in Dig., toda nav. samo quaestores: Varr., Ci., (A. Cornelius, Q. Servilius) quaestores Volscium in ius vocant L.
2. kasneje, ko je lex Valeria (l. 509.) kazensko sodstvo izročila centurijam, je quaestor ostal le še finančni (davčni) uradnik, državni blagajnik, državni zakladnik: quaestores = qui conquirerent publicas pecunias Varr., Dig.; sprva sta bila dva, po l. 421 štirje, od katerih sta dva upravljala državno zakladnico (aerarium), dva pa kot vojna izplačevalca (ut rem militarem comitarentur T.) spremljala konzule v vojno. Leta 287 so njihovo število zaradi naraščajočega števila provinc pomnožili na 8, Sula jih je dal voliti 20, Cezar do 40. Na kvesturo, najnižjo stopnjo višjih častnih služb, ki je odpirala pot v senat, je mogel Rimljan računati šele po dovršenem 25. letu. Kvestorje so volili na tributskih komicijah. Po nastopu službe (dne 5. 12.) sta dva ostala v Rimu kot državna zakladnika, blagajnika (quaestores urbani ali aerarii), trije v Italiji (eden v Ostiji kot rimskem pristanišču, eden v Kalah (Cales) ob Volturnu, eden v Cisalpinski Galiji (Galia Cisalpina)). Drugi (quaestores provinciales = pokrajinski kvestorji) so šli kot konzuli ali pretorji v province (na Sicilijo vselej dva: eden v Sirakuze, eden v Lilibej), kjer so pobirali davke in druge dajatve, izplačevali vojakom mezdo ter opravljali še razne druge denarne posle. Cesarji so nekatere kvestorje imenovali sami; ti (quaestores principis = cesarski kvestorji) so imeli pravico brati senatu cesarske dopise; državno zakladnico pa je v dobi cesarjev upravljal praefectus aerarii: L., Ci., S., H., T,. Plin. iun., Suet. idr.
-
recorder [rikɔ́:də] samostalnik
zapisnikar, registrator; (sodnijski, občinski) pisar; arhivar
britanska angleščina mestni sodnik
ameriško kazenski sodnik
glasba vrsta angleške flavte; fonograf
elektrika, tehnično avtomatična naprava za registriranje, registrator, števec
tape recorder magnetofon
-
removable [rimú:vəbl]
1. pridevnik (removably prislov)
odstrastranljiv, oddaljiv, odstavljiv, premestljiv, zamenljiv; prenosen
removable lining odstranljiva podloga (plašča itd.)
2. samostalnik
sodnik na Irskem, ki se more odstaviti ali zamenjati
-
Ringrichter, der, Sport sodnik v ringu