Franja

nesreč|en [é] (-na, -no) unglücklich, figurativno unselig
na smrt nesrečen todunglücklich, sterbensunglücklich, kreuzunglücklich
Unglücks- (dan der Unglückstag, leto das Unglücksjahr, število die Unglückszahl)
nesrečna ljubezen unglückliche Liebe
nesrečna zvezda figurativno der Unstern

nezgod|a¹ [ó] ženski spol (-e …) der Unfall, -unfall (pri delu Betriebsunfall, v jedrskih napravah Strahlenunfall, prometna Verkehrsunfall)
smrt zaradi nezgode der Tod durch Unfall, Unfalltod
| ➞ → nesreča, prometna nezgoda

nosíti (-im)

A) imperf.

1. portare:
nositi kovček, vrečo portare la valigia, un sacco
nositi ranjenca portare, trasportare un ferito
nositi na glavi, v rokah, v košari portare in testa, in braccio, nel cesto
nositi naprodaj portare al mercato, a vendere

2. (povzročiti, da se kaj premika) portare:
veter nosi prah, dež il vento porta la polvere, la pioggia
avtomobile je na ovinku nosilo s ceste nella curva le automobili slittavano

3. (iti komu povedat) portare:
nositi vesele novice portare buone notizie

4. (povzročiti zadrževanje) portare:
kaj pa tebe nosi po naših krajih qual buon vento ti porta da queste parti?

5. (delati, da kaj prihaja na določeno mesto) portare:
bolnik s težavo nosi hrano k ustom il malato ha difficoltà a portare il cibo alla bocca

6. (prinašati) portare, apportare, causare, produrre; provocare:
trdili so, da jim nosijo kulturo affermavano di portargli la civiltà
to je nekaj, kar nosi smrt è qualcosa che provoca la morte

7. (imeti oblečeno, obuto) portare, indossare, vestire:
nositi čevlje, hlače portare le scarpe, i pantaloni
nositi lasuljo portare la parrucca
nositi očala, slušni aparat portare gli occhiali, l'apparecchio acustico

8. (imeti) portare, avere:
nositi brado, brke, dolge lase portare la barba, i baffi, i capelli lunghi
nositi denar pri sebi avere denaro

9.
nositi odgovornost za essere responsabile di
nositi posledice nečesa sentire, risentire gli effetti di

10. (ohranjati kaj v določenem položaju) portare:
nositi klobuk postrani portare il cappello sulle ventitré
nositi roke v žepu tenere le mani in tasca

11. (imeti plod v telesu) essere gravida, pregna:
ko samice nosijo, je lov prepovedan quando le femmine sono pregne è vietato cacciare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
luna ga nosi è sonnambulo; ekst. è uno squilibrato
noge ga več ne nosijo non si regge in piedi
šel je, kamor so ga noge nosile andò vagabondando senza una meta precisa
nobena puška ne nosi tako daleč nessun fucile porta tanto lontano
ni vreden, da ga zemlja nosi è un infame
nositi glavo v torbi, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
nositi glavo pokonci camminare a testa alta
iron. nositi hlače portare i calzoni, comandare in casa
nositi očetovo ime portare il nome del padre
nositi že sedmi, osmi križ avere superato la settantina, l'ottantina
visoko nositi nos stare col naso ritto
pren. nositi roge portare le corna
stroške nosi prejemnik le spese sono a carico del destinatario
pren. nositi vodo v Savo portare vasi a Samo
nositi zastavo, zvonec essere il capobanda, il capofila
nositi vse komu na nos spiattellare tutto
nositi srce na dlani portare, avere il cuore in mano
nositi koga na rokah viziare, coccolare qcn.
nositi koga po zobeh tagliare i panni addosso a qcn.
teči, kolikor te noge nesejo correre a gambe levate
laže ga nosim, kot poslušam è un vero rompiscatole
nosi te vrag e va' al diavolo, all'inferno
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

B) nosíti se (-im se) imperf. refl.

1. portarsi, incedere

2. spostarsi; diffondersi

3. comportarsi:
nositi se ošabno, gosposko darsi arie, comportarsi da gran signore

4. vestirsi:
nositi se po najnovejši modi vestirsi alla moda

5.
dobro se nositi (biti trpežen, ne mečkati se) essere resistente, non gualcirsi

obešenj|e [é] srednji spol (-a …)

1. das Aufhängen, pravo das Henken
pravo smrt z obešenjem Tod durch den Strang

2. tehnika die Aufhängung (koles Radaufhängung)
kardansko obešenje kardanische Aufhängung, Kardanaufhängung

objokováti llorar; deplorar; lamentar

objokovati smrt kake osebe llorar la muerte de alg

obsodi|ti [ó] (-m) obsojati pravo verurteilen (na zu) (tudi figurativno); figurativno verdammen
obsoditi na smrt zum Tode verurteilen
obsoditi na zaporno kazen eine Freiheitsstrafe verhängen
figurativno vnaprej obsoditi vorverurteilen

obsodíti condamner

obsoditi na pet let ječe condamner à cinq ans de prison
obsoditi na smrt condamner à mort (ali à la peine capitale)
obsoditi na smrt z obešenjem condamner à être pendu
obsoditi na smrt z ustrelitvijo condamner à être fusillé
obsoditi na prisilno delo condamner aux travaux forcés
obsoditi na dve leti zapora pogojno condamner à deux ans de prison avec sursis

obsodíti (-im) | obsójati (-am) perf., imperf.

1. jur. condannare, comminare una pena; ekst. condannare, deplorare, deprecare:
obsoditi na denarno kazen, na smrt condannare a pena pecuniaria, a morte
obsoditi na dosmrtno ječo condannare all'ergastolo, comminare la pena dell'ergastolo
obsoditi teroristično dejanje deprecare l'atto terroristico

2. accusare:
po krivem obsoditi accusare ingiustamente
ekst. obsoditi koga za izdajalca accusare uno di tradimento
obsoditi koga za neumnega dare a uno dello stupido

obsodíti sentenciar; condenar

sodno obsoditi sentenciar en justicia
obsoditi na smrt sentenciar (ali condenar) a muerte
obsoditi zaradi goljufije sentenciar por estafa
obsoditi na 5 let ječe (na prisilno delo) condenar a cinco años de prisión (a trabajos forzados)

odvézati (-véžem) | odvezováti (-újem) perf., imperf.

1. slegare, slacciare, sciogliere; sbavagliare; sbendare:
odvezati usta sbavagliare
odvezati oči sbendare gli occhi
odvezati rano sbendare la ferita

2. sciogliere, disobbligare, esonerare, esimere:
odvezati koga odgovornosti esonerare qcn. dalla responsabilità
samo smrt ga odveže prisege solo la morte lo scioglie dal giuramento
pren. pijača jim je odvezala jezike il vino gli sciolse la lingua
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. odvezati izobčenja ricomunicare
odvezati krivde discolpare
navt. odvezati ladjo disormeggiare la nave

ogenj¹ [ô] moški spol (ognja …) das Feuer
bengalski ogenj bengalisches Feuer
Elijev ogenj Eliasfeuer, Elmsfeuer
opozorilni ogenj das Notfeuer
peklenski ogenj die Höllenglut, das Höllenfeuer
taborni ogenj Lagerfeuer
umetelni ogenj Kunstfeuer
bog ognja der Feuergott
častilec ognja der Feueranbeter
čaščenje ognja die Feueranbetung
požiralec ognja der Feuerschlucker
soj ognja der Feuerschein
narediti/zakuriti ogenj Feuer machen
podtakniti ogenj Feuer legen
netenje ognja das Feuerbohren
figurativno bljuvati ogenj in žveplo Gift und Galle speien
kjer je dim, je tudi ogenj kein Rauch ohne Flamme
osmojena mačka se ognja boji gebrühte Katze scheut auch kaltes Wasser
med dvema ognjema im Kreuzfeuer, šport igra: der Völkerball
na ogenj auf das Feuer
nalagati na ogenj auflegen, nachlegen
prilivati olje na ogenj Öl ins Feuer gießen
proti ognju:
zaščita proti ognju der Feuerschutz
v ogenj:
vreči v ogenj ins Feuer werfen
dati roko v ogenj za koga/kaj die Hand für jemanden/ (etwas) ins Feuer legen
v ognju:
biti v ognju (goreti) in Flammen stehen
imeti več želez v ognju zwei/mehrere Eisen im Feuer haben
tehnika obstojen v ognju feuerbeständig
obstojnost v ognju die Feuerbeständigkeit
odporen proti ognju feuersicher
odpornost proti ognju die Feuerwiderstand, die Feuersicherheit
pocinkan v ognju feuerverzinkt
pocinkati v ognju feuerverzinken
smrt v ognju der Feuertod
umreti v ognju den Flammentod sterben
zlatenje v ognju die Feuervergoldung
zlatiti v ognju feuervergolden
za ogenj:
posoda za ogenj das Feuerbecken
z ognjem in mečem mit Feuer und Schwert
igrati se z ognjem mit dem Feuer spielen (tudi figurativno)
igra z ognjem ein Spiel mit dem Feuer
tehnika, gradbeništvo, arhitektura peskati z ognjem flammstrahlen

pahn|iti (-em) koga (jemandem) einen Schubs geben, (jemanden) stoßen, schubsen; figurativno stürzen
pahniti v pogubo (jemanden) ins Verderben stürzen
pahniti v smrt in den Tod treiben

pes¹ [ə] moški spol (psa, psa, psi) der Hund (čistokrven Rassehund, eskimski Eskimohund, Polarhund, lavinski Lawinensuchhund, lovski Jagdhund, lovski - gonič Hetzhund, ovčarski Hütehund, Schäferhund, Hirtenhund, čuvaj Kettenhund, Wachhund, Hofhund, vodnik za slepe Blindenhund, Blindenführhund, za lov na jelene Hirschhund, za odkrivanje drog Drogenspürhund, za osebno zaščito Schutzhund, pirenejski Pyrenäenhund, polarni Schlittenhund, službeni Diensthund, Polizeihund); samec: der Rüde
Mali Pes astronomija Kleiner Hund
Veliki Pes astronomija Großer Hund
peklenski pes Höllenhund
popadljiv pes bissiger Hund, der Beißer
pes žimavec [rauhhaariger] rauhaariger Hund
lastnik psa der Hundebesitzer, Hundehalter
… za psa Hunde-
(glavnik der Hundekamm, polnovredna hrana die Hundevollkost, krtača die Hundebürste, dajatev die Hundeabgabe, salon der Hundesalon)
… psov Hunde-
(ljubitelj der Hundenarr, Hundefreund, pasma die Hunderasse, razstava die Hundeausstellung, rejec der Hundezüchter, lovstvo trop die Hundemeute)
pes se je odtrgal z verige: der Hund ist los
peljati psa ven Gassi gehen
dati psa na vrvico den Hund anleinen
Pse na vrvico! Hunde anleinen!
predpis, da morajo biti psi na vrvici der Leinenzwang
|
figurativno videti, kam pes taco moli sehen, wie der Hase läuft
živeti/gledati se: kot pes in mačka wie Hund und Katze
kot pretepen pes wie ein geprügelter Hund
lagati kot pes teče das Blaue vom Himmel lügen, wie gedruckt lügen
prezebati kot pes frieren wie ein Schneider/ein junger Hund
priklenjen kot pes wie ein Kettenhund
truden kot pes hundemüde
koga nahruliti kot psa (jemanden) [fertigmachen] fertig machen
priti na psa auf den Hund kommen, herunterkommen
spraviti kaj na psa (etwas) herunterwirtschaften, abwirtschaften
biti na psu auf dem Hund sein, abgewirtschaftet sein
biti z živci na psu ein Nervenbündel sein
pod psom unter aller Sau, unter allem Hund
veliko psov zajčja smrt viele Hunde sind des Hasen Tod

pès (psà) m

1. cane:
pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
dražiti psa stuzzicare il cane
voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
pes maha z repom il cane scodinzola
biti lačen kot pes avere una fame da lupi
biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
preganjati kot psa perseguitare come cani
pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
zebe me kot psa ho un freddo cane
pozor, hud pes attenti al cane
čistokrvni pes cane di razza
hišni pes cane domestico
lavinski pes cane da soccorso
lovski pes cane da caccia
pastirski pes cane pastore
potepuški pes cane randagio
službeni pes cane poliziotto
pes čuvaj cane da guardia, mastino
lov. pes sledec cane da seguito

2. (v medmetni rabi)
ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato

3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
morala je na psu il morale è bassissimo
hrana je pod psom si mangia da cani
vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
zool. morski pes pescecane, squalo
zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
astr. Veliki pes Cane Maggiore
zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
PREGOVORI:
dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria

plašíti (-im)

A) imperf.

1. spaventare; (odganjati) cacciare

2. impaurire, spaurire; (vznemirjati) inquietare, turbare:
plaši ga misel na smrt lo turba il pensiero della morte

B) plášiti se (-im se) imperf. refl.

1. aver paura di; temere (qcs.); knjiž. paventare

2. inquietarsi, turbarsi; (konj) adombrarsi

plenilski pridevnik
1. (o živalih) ▸ ragadozóPovezane iztočnice: plenilska pršica

2. (o roparjih ali ropanju) ▸ rablóLačni ljudje in plenilske tolpe ropajo trgovine. ▸ Éhes emberek és rablóbandák fosztogatják az üzleteket.
Huni so dolgo veljali za primitivno plenilsko hordo, ki je na iskrih konjih prinašala smrt in razdejanje. ▸ A hunokat hosszú ideig primitív rablóhordának tartották, amely tüzes lovakon halált és rombolást hozott.
Bolniki pri sebi nimajo veliko denarja, zato je bil izkupiček plenilskega pohoda borih 25 evrov. ▸ A betegek nem tartanak maguknál sok pénzt, így a rablóhadjáat eredménye csupán 25 euró.

3. lahko izraža neodobravanje (izkoriščevalski) ▸ ragadozóPolitika je v bistvu prepojena s plenilsko logiko. ▸ A politika lényegében újjászületett a ragadozó logikával.
Ločujeva med tehnično korupcijo zasebne rabe javnih virov in med plenilsko vrsto korupcije. ▸ Megkülönböztetjük a közforrások magáncélra történő felhasználását mint technikai korrupciót illetve a ragadozó jellegű korrupciót.
Spopad z imperialisti je neizbežen, če se ne bodo odpovedali svoji nasilni in plenilski naravi. ▸ Az imperialistákkal való összecsapás elkerülhetetlen, ha nem változtatnak erőszakos és ragadozó természetükről.
Povezane iztočnice: plenilski kapitalizem

plin¹ moški spol (-a …) das Gas ( vojskabojni Kampfgas, tehnika cepljeni Spaltgas, medicina črevesni Darmgas, dihalni Atemgas, dražilni Reizgas, tehnika generatorski Generatorgas, Luftgas, gorilni Brenngas, inerten Inertgas, izpušni Auspuffgas, rudarstvo jamski Grubengas, kanalski Kanalgas, koksarniški Koksgas, Kokereigas, kurilni Heizgas, mestni Stadtgas, močvirski Sumpfgas, neočiščen Rohgas, nosilni Trägergas, obtočni Umlaufgas, odpadni Abgas, plamenski Flammengas, povratni Rückgas, rafinerijski Raffineriegas, v jeklenkah Flaschengas, pogonski Treibgas, pokalni Knallgas, potisni Treibgas, pražilni Röstgas, smejalni Lachgas, solzilni Tränengas, stisnjeni Druckgas, strupen Giftgas, svetilni Leuchtgas, tekoči Flüssiggas, treskavi Knallgas, zaščitni Schutzgas, zemeljski Erdgas, živčni Nervengas, žlahtni kemija Edelgas, tehnika žrelni Gichtgas)
… plina Gas-
(dotok die Gasversorgung, dovod die Gaszuführung, die Gaszufuhr, erupcija die Gaseruption, der Gasausbruch, hladilnik das Gaskühlaggregat, die Gaskühlung, iskalnik das Gassuchgerät, izpuščanje die Gasentladung, izstop der Gasaustritt, ločilnik der Gasabschneider, naprava za izločevanje die Gastrennanlage, odjem die Gasentnahme, odvod der Gasabzug, poraba der Gasverbrauch, pralnik der Gaswäscher, pranje die Gaswäsche, prečiščevanje die Gasreinigung, pridobivanje die Gasgewinnung, razvijanje die Gasentwicklung, regulator za dotok die Gasregulierung, sesalnik der Gassauger, sušenje die Gastrocknung, utekočinjenje die Gasverflüssigung, vlek za prevoz der Gastankleichter, zbiralnik der Gassammelbehälter)
ki vsebuje plin gashaltig
ki tvori plin gasbildend, gaserzeugend
kurjava na plin die Gasheizung, die Gasfeuerung
kompresor na plin der Gaskompressor
odporen na plin gasfest
preurediti na plin gasifizieren
vonj po plinu der Gasgeruch
zaščita pred plinom der Gasschutz
obstojen proti zgorevalnim plinom gasecht
bogat s plinom gasreich
kuhanje s plinom die Gasküche
napolnjen s plinom gasgefüllt
ogrevan s plinom gasbeheizt
oskrba s plinom die Gasfernversorgung
zastrupitev s plinom die Gasvergiftung
zastrupljen s plinom gasvergiftet
razelektrenje v plinu die Gasentladung
varjenje v zaščitnem plinu die Schutzgasschweißung
čistilnik za plin der Gasreiniger
posoda za plin der Gasbehälter
prepusten za plin gasdurchlässig
prepustnost za plin die Gasdurchlässigkeit
priključek za plin das Gaszuführungsrohr
prižigalnik za plin der Gasanzünder
račun za plin die Gasrechnung
smrt zaradi plina der Gastod
plini množina Gase množina
(dimni Rauchgase)
rudarstvo za eksplozijo nevarni plini schlagendes Wetter
… plinov Gas-
(iskalnik das Gassuchgerät, izmenjava der Gaswechsel, Gasaustausch, izpust die Entgasung, odvod der Gasabzug, teorija die Gastheorie, tvorba Gaserzeugung, zmes das Gasgemisch)
mehanika tekočin in plinov die Strömungslehre
| ➞ → zemeljski plin

počásen (-sna -o) adj. lento, tardo; pigro, torpido, lungo, sonnacchioso, neghittoso, pesante::
počasna vožnja corsa lenta
počasen človek un uomo tardo, lento
počasna smrt morte lenta
biti počasnih nog camminare lentamente
biti počasne glave, pameti essere lento, tardo, duro di comprendonio
počasno delo lavoro che esige molto tempo
avt. pas za počasni promet corsia di scorrimento lento
farm. zdravilo s počasnim delovanjem farmaco ad azione lenta
pren. počasen hrust pachiderma
počasni ples lento
film., šport. počasni posnetek moviola
tv počasni tek rallentamento
iron. počasno birokratsko kolesje lentocrazia

podhladit|ev ženski spol (-ve …) medicina, fizika die Unterkühlung
medicina smrt zaradi podhladitve der Kältetod, Erfrierungstod

pognati¹ (požênem) poganjati

1. iz hiše, službe: jagen (aus), hinausjagen, hinauswerfen
pognati v smrt in den Tod jagen
pognati v beg in die Flucht schlagen
figurativno pognati v zrak (razstreliti) in die Luft jagen
pognati kri v lica komu (jemanden) erröten machen

2. živino, divjad: treiben, kam: wohin treiben, wo hintreiben, navzgor, gor hinauftreiben; konje: in Galopp setzen

3. denar: (zapraviti) durchbringen, verjubeln, verlottern
pognati po grlu durch die Gurgel jagen
| ➞ → nagnati, zagnati, zabosti