Franja

wicked¹ [wíkid]

1. pridevnik (wickedly prislov)
zloben, zèl, brezbožen, pregrešen, pokvarjen, nemoralen; vražji
pogovorno hud (bolečina, rana); škodljiv, nevaren
pogovorno slab, grd
sleng nesramen, nespodoben

the wicked one Biblija zlodej, satan
Wicked Bible leta 1632 tiskana angleška biblija, v kateri manjka beseda "not" v 7. zapovedi
wicked smell smrad
wicked climb težak vzpon
wicked weeds škodljiv plevel

2. samostalnik

the wicked Biblija brezbožneži

zadúšen¹ (-šna -o) adj. soffocante, asfissiante:
zadušen smrad una puzza asfissiante

zavóhati (-am) perf. ➞ vohati

1. annusare, fiutare, odorare, sentire:
zavohati smrad annusare la puzza

2. pren. (zaslutiti; odkriti) fiutare, subodorare:
zavohati prevaro subodorare l'inganno

znoj [ó] moški spol (-a …) medicina der Schweiß
nastajanje znoja die Schweißbildung
oblit z znojem schweißüberströmt
vonj/smrad po znoju der Schweißgeruch

žvêplast (-a -o) adj. kem. di zolfo; sulfureo; solfifero; kem. solforoso:
žveplast smrad puzza di zolfo
kem. žveplasta kislina acido solforico, solforoso

ἀν-όσιος 2 nesvet, brezbožen, malopriden; νέκυς neposvečen = nepokopan; ὀσμή duh, smrad takega mrtveca.

δυσοσμία, ἡ neprijeten duh, smrad.

ὀδμή, ἡ [Et. at. ὀσμή iz ὀδ-σ-μᾱ, lat. odor, olfacio iz odfacio, oleo iz odeo] ep. ion. duh, vonj, dišava, smrad.

ὀσμή, ἡ = ὀδμή (ὄζω) 1. vonj, duh, dišava. 2. pl. smrad.

запах m duh, vonj;
скверный з. smrad

тяжёлый težek; težaven; tehten; mračen;
т. ум človek, ki s težavo dojema;
т. дух smrad;
т. на подъём neokreten; len;
т. на ногу len, okoren;
тяжёлая промышленность težka industrija;
тяжёлая женщина (gov.) noseča ženska

шибать (lj.) metati, lučati; udarjati;
шибает в нос gre, udarja v nos (smrad)