Franja

sleng samostalnik
jezikoslovje (neformalna govorica) ▸ szlengBiologija me ni nikdar pretirano zanimala - preveč 'piflanja', kot bi rekli v šolskem slengu. ▸ A biológia sosem érdekelt túlzottan – túl sok a „magolás”, ahogy az iskolai szlengben mondanák.

slíkoven (-vna -o) adj. illustrato; rtv. video:
slikovni del programa video
rtv. slikovna cev tubo catodico
slikovna priloga appendice illustrata
slikovna ravnina superficie del quadro
slikovna razdalja distanza del quadro
slikovni signal segnale video
slikovni slovar dizionario illustrato
slikovni zaslon schermo
film. slikovno polje finestrino

slikovn|i (-a, -o) bildlich, Bild- (arhiv das Bildarchiv, koledar der Bildkalender, lepak das Bildplakat, material das Bildmaterial, tehnika odjemnik der Bildabtaster, tehnika pretvornik der Bildumwandler, die Bildwandlereinheit, slovar das Bildwörterbuch, valj die Bildtrommel, znak das Bildzeichen, priloga die Bildbeilage, uganka das Bilderrätsel, kodiranje die Bildkodierung)

slovárček (-čka) m dem. od slovar vocabolarietto, dizionarietto

sortir*¹ [sɔrtir] verbe intransitif iti ven, oditi (iz, z doma); stopiti iz, izstopiti; izhajati; štrleti, moleti (iz); vstati (od mize); ravno ozdraveti (de od); biti ravno odpuščen (iz zapora); oddaljiti se (od teme); figuré vzkliti, pognati, priti na dan; iziti (knjiga); verbe transitif izvleči, potegniti (de iz), vzeti, peljati, spraviti ven; prinesti, vreči na trg (tržišče), prinesti na dan, (populaire) vreči ven

(verbe intransitif): il ne sort pas on ne hodi z doma, ne zahaja v družbo
je sors de chez lui pravkar sem bil pri njem
sortir de chez soi iti z doma, iz hiše
sortir du bal prihajati s plesa
sortir des bornes prekoračiti meje
sortir de la cadence priti iz takta
sortir d'embarras izmotati se iz zadrege, iz težav
sortir d'une école končati (neko) šolo, študij na (neki) šoli
sortir d'une famille honorable izhajati iz spoštovane, poštene družine
sortir des gonds priti iz tečajev, figuré razjeziti se
il est nouvellement sorti de l'université pravkar je diplomiral na univerzi
sortir du lit vstati iz postelje
sortir des mains de l'ouvrier biti še čisto nov
sortir de maladie pravkar ozdraveti
sortir de la mémoire, de l'esprit, de la tête izpasti iz spomina, biti pozabljen
sortir de l'ordinaire biti neobičajen
la pensée ne sort pas assez misel ne prihaja do izraza
sortir du port izpluti iz pristanišča
sortir de son rôle pasti iz svoje vloge
sortir du sujet oddaljiti se od svojega predmeta
sortir sain et sauf d'un accident odnesti zdravo kožo iz nesreče
sortir de la vie umreti
ne pas en sortir ne priti iz, ne opraviti, ne dokončati
cela m'est sorti to mi je ušlo, izpadlo
j'ai trop à faire, je n'en sors pas ne pridem iz dela
les yeux lui sortent de la tête ves iz sebe je, ves besen je
la faim fait sortir le loup du bois lakota prežene volka iz gozda
au cours du match, l'arbitre a fait sortir un joueur du terrain med tekmo je sodnik izključil enega igralca iz igre
la locomotive est sortie des rails lokomotiva se je iztirila
il se croit sorti de la cuisse de Jupiter on misli, da izhaja iz slavne družine
ce dictionnaire sort par fascicules ta slovar izhaja v snopičih
cela sort de ma compétence to ne spada v mojo kompetenco
(familier) sortir d'en prendre imeti dovolj kake neprijetnosti
merci bien, je sors d'en prendre! hvala lepa, dovolj mi je tega!
(verbe transitif):

sortez les mains de vos poches! roke iz žepa!
sortez la poitrine! prsi ven!
sortir l'enfant peljati, vzeti otroka ven, na sprehod
ce mari ne sort jamais sa fémme ta soprog ne gre nikoli ven z ženo
sortir quelqu'un de la salle izgnati, vreči koga iz dvorane
sortir un blessé des décombres izvleči ranjenca iz ruševin
(populaire) sortez le! à la porle! vrzite ga ven!
sortir sa voiture du garage izpeljati avto iz garaže
cette maison d'édition sort beaucoup d'ouvrages ta založba izda(ja) mnogo del
il nous en a sorti une bien bonne povedal nam je dobro, posrečeno zgodbo
se sortir d'affaire, s'en sortir izvleči se iz afere, pomagati si

spécial, e, aux [spesjal, sjo] adjectif poseben, specialen; strokoven; izjemen, izreden; nenavaden

autorisation féminin spéciale posebno dovoljenje, odobrenje
cas masculin spécial poseben, izjemen primer
dictionnaire masculin spécial strokoven slovar
édition féminin spéciale (d'un journal) posebna izdaja (časopisa)
envoyé masculin spécial d'un journal posebni dopisnik časopisa
mœurs féminin pluriel spéciales protinaravne (homoseksualne) nravi
train masculin spécial posebni vlak
avoir des goûts spéciaux imeti poseben okus
c'est un peu spécial to je malo čudno
le gouvernement a demandé des pouvoirs spéciaux vlada je zahtevala posebna, izredna pooblastila

strok|a [ó] ženski spol (-e …) das Fachgebiet, das Fach, die Disziplin; das Lehrfach; (strokovnjaki) die Fachschaft, die Fachwelt
osnovna stroka das Kernfach
skupina strok die Fachgruppe
menjava stroke der Fachwechsel
obvladanje stroke das fachliche Können
od stroke von der Zunft
poznavanje stroke die Fachkunde
skupnost študentov stroke die Fachschaft
slovar stroke das Spezialwörterbuch
jezik stroke die Fachsprache
tehnika stroke die Fachtechnik
govoriti (samo) o stroki fachsimpeln
govorjenje o stroki die Fachsimpelei
stroki tuj fachfremd

strokóven profesional; competente; del ramo ; (delo) de especialista, hecho con pericia

strokovno mnenje dictamen m pericial
strokovno področje especialidad f, ramo m especial
strokovno osebje personal m especializado (ali técnico)
strokovna zveza asociación f profesional
strokovno znanje conocimientos m pl especiales (ali técnicos) (de una materia)
strokovna literatura literatura f técnica (ali especial) de una materia
strokovni slovar (beseda) diccionario m (término m) técnico
strokovna terminologija terminología f técnica
strokovna šola escuela f profesional
strokovno šolstvo enseñanza f técnica

technologic(al) [teknəlɔ́džik(l)] pridevnik
tehnološki

technologic(al) dictionary tehnični strokovni slovar
technologic(al) school tehnikum

technologique [-žik] adjectif tehnološki

dictionnaire masculin technologique tehnološki slovar

técnico tehničen, tehniški; obrtni; umeten; strokoven

diccionario técnico strokoven slovar
escuela técnica tehniška šola, tehnikum
terminología técnica strokovno izrazoslovje
voz técnica, término técnico strokoven izraz
técnico m tehnik
técnico aeronáutico letalski tehnik

tecnológico tehnološki

diccionario tecnológico strokovni slovar

téhničen technique, mécanique

tehnični direktor (izraz, osebje, slovar) directeur moški spol (terme moški spol, personnel moški spol, dictionnaire moški spol) technique
tehnična kemija chimie ženski spol industrielle
tehnična pomoč service moški spol d'assistance technique
tehnična revija revue ženski spol technique
tehnični risar dessinateur moški spol industriel
tehnični vodja ingénieur moški spol en chef
tehnična visoka šola école ženski spol technique supérieure
zaradi tehničnih motenj en raison (ali par suite) d'incidents techniques (ali mécaniques)

téhničen (-čna -o) adj.

1. (nanašajoč se na tehniko) tecnico:
tehnični izum invenzione tecnica
tehnično sodelovanje cooperazione tecnica
tehnična inteligenca intellighenzia tecnica
tehnični slovar dizionario tecnico
tehnična šola istituto tecnico

2. (nanašajoč se na lastnosti česa glede na delovanje) tecnico:
tehnični podatki o stroju dati tecnici della macchina
tehnična napaka difetto tecnico
fiz. tehnična atmosfera atmosfera tecnica
šport. tehnična napaka fallo tecnico
teh. tehnična norma norma tecnica
šport. tehnične discipline discipline tecniche
tehnični izraz termine tecnico, tecnicismo
šport. tehnični knockout knockout tecnico
les. tehnični les legname
avt. tehnični pregled controllo tecnico periodico
šol. tehnični pouk lavori manuali
grad. tehnični prevzem collaudo del fabbricato
šport. tehnični vodja direttore tecnico

téhničen técnico; mecánico

tehnični direktor (oddelek, slovar, osebje) director m (servicio m, diccionario m, personal m) técnico
tehnični izraz término m técnico, tecnicismo m
tehnična kemija química f industrial
tehnična revija revista f técnica
tehnična pomoč servicio m de asistencia técnica
tehnični risar delineante m industrial
tehnični vodja ingeniero-jefe m
tehnična visoka šola escuela f superior técnica
zaradi tehničnih motenj por irregularidades de índole mecánica

téhniški (-a -o) adj. tecnico:
tehniška šola istituto tecnico
tehniški slovar dizionario tecnico
tehniška pisava scrittura tecnica

terminológico terminološki

diccionario terminológico strokovni slovar

thēsaurus in (v najboljših rokopisih in na napisih) thēnsaurus -ī, m (tuj. ϑησαυρός)

1. zaklad, bogastvo, zaloga: auri Pl., veteres tellure recludit thesauros, argenti pondus et auri V., non exercitūs neque thesauri praesidia regni sunt, verum amici S., thesauri Indiae H. bogastva, thesaurum effodere Pl., defodere, invenire, obruere Ci., reponere (na stran dati) Q., thesauros constituere Vitr., incubare publicis thesauris L., velut clausis thesauris incubare Q., thesauros tyranni scrutari L., thesauros Gallici auri occultari a patribus L.; preg.: carbonem pro thesauro invenire Ph.; metaf.
a) množica, obilica, obilje, kopica, kup: thesaurus mali Pl.
b) dragocen zaklad (človek ali stvar): leno, thensaurus meus Pl., integrum et plenum adepta est thesaurum Pl.

2. meton. zakladnica
a) kakega svetišča, kake države: pecuniam omnem conquisitam in thesauros Proserpinae referri iussit L., thesauros Proserpinae spoliare L., thesauros expilare L., thesaurus publicus sub terrā saxo quadrato saeptus L.; pesn. podzemlje: postquam est Orchi (= Orci) traditus thesauro Naev. ap. Gell.
b) zaseben zaklad, zasebna zakladnica ali blagajna: cum thesaurum effregisset heres Plin.; pesn. shramba, hranišče, skladišče, zaloga: servata mella thesauris V. med, shranjen v celicah satovja, in his operibus thesauri sunt civitatibus in necessariis rebus a maioribus constituti V., condere semina in thesauros cavernarum Plin., condere in thesauris maxillarum cibum Plin., in thesauris suis (v svoji oblačilnici) vestem numquam nisi annum esse passus est Lamp.

3. metaf. zakladnica, bogata zaloga, zlata jama, shramba, skladišče, shranjevalnica, repertorij, najdišče, hranišče, založišče, založnica: thesaurus omnium rerum memoria Ci., quod lateat in thesauris (v pisalniku) tuis Ci., qui illos locos tamquam thesauros aliquos argumentorum notatos habet Ci., quoniam, ut ait Domitius Piso, thesauros esse oportet, non libros Plin., litterae thesaurum (gl. opombo spodaj) est Petr.; o osebah: quoties aliquid abditum quaero, ille thesaurus est Plin. iun. živi slovar, živa knjižnica, živa enciklopedija.

Opomba: Heterogen. thēsaurum -ī, n: Petr.

tujk|a² ženski spol (-e …) beseda: das Fremdwort
bogat s tujkami fremdwortreich
brez tujk fremdwortfrei
slovar tujk das Fremdwörterbuch
preobremenjen s tujkami überfremdet

tújka (ženska) étrangère ženski spol ; (beseda) mot étranger (ali savant)

slovar tujk dictionnaire moški spol de mots étrangers et savants