Franja

īn-solidus 3 brez trdnosti, slab(oten): herba O.

in-validus 3 adv. -ē (in [priv.], validus)

1. nedolžen, nemočen, slab, nezdrav, bolehen, hirav, bolan, strohel, trhel (naspr. validus, fortis): Amm., Anchises pelagi minas ferebat invalidus V., kljub svoji slabosti, homo invalidus senectā L., T., vulnere T., ad munera corporis invalidus L. za delo preslab, milites L., cibus cui capiendo invalidus (preslab) eram Aug., si homo morbo aut aetate aeger ad ingrediendum invalidus est Gell., invalidus atque aeger Suet., Parthi invalidiores Iust.; enalaga: vires O. slabe, invalidissimum urso caput, quod leoni fortissimum Plin., manus invalidae Lucan.; pren. slab = neuspešen, brez učinka (moči): ignes T., Cl., venenum Cl., causa, argumentum Icti., herba Col., arcus, fama Amm.; subst. invalidus -ī, m slabotnež, bolnik: Iuv., saucii et invalidi Cu. ranjenci in bolniki.

2. metaf. slab (za odpor), neodporen: moenia T., exercitus L., stationes L. preslabo zastavljene.

journaleux [-lö] masculin slab, zakoten časnikar, časnikarski mazač

kȉlav -a -o
1. kilav: gdje su mnoge babice, tu su djeca -a
2. ekspr. slab: -a rabota; iskrivljuju se ćoravi i -i medunarodni ugovori

kílav -a -o
1. kilav, prosut: -i otroci
2. slabunjav, slab: kilav človek
3. rđav: -o vreme; -o sadje
kržljavo voće
4. goluždrav: kilav ptič

knapp (engsitzend) tesen; (kaum ausreichend) pičel, omejen, skopo odmerjen; zeitlich: nepoln, slab (knapp zwei Jahre nepolni/slabi dve leti), komaj (komaj dve leti), knapp 10 Minuten komaj 10 minut, slabih 10 minut; Worte: zgoščen, skop, nekaj (in knappen Worten v nekaj besedah); Sieg, Mehrheit: tesen; knapp bemessen skopo odmerjen; knapp vor/neben neposredno pred/ob; mit knapper Not komajda; knapp an na tesnem z; knapp bei Gelde na tesnem z denarjem; Adverb komaj, komajda; X geht es knapp X komaj shaja

krkèljav -a -o
1. slab, onemogel: kod kuće su ostajali krkeljavi i omutavili starci i babe
2. hripav, hropeč: oficir se zakašljao -im kašljem

kȑt -a -o, kȑt kr̀ta kr̀to
1. krhek, drobljiv, lomen: led je krt; grana je -a
2. prhek, uležan, mehek: -o meso
3. brez kosti, pust: -o meso
4. pust: -o se smijati, smejati
5. slab, nežen: -o tijelo
6. kratek: -i život

kȑzav -a -o
1. oguljen, obrabljen, slab: -o sukno, -a čoja, čoha
2. od dolge rabe, od velike starosti ali iz drugih vzrokov poškodovan, slab: kukuruz je krzav, dugo se presipavao
3. izčrpan, shiran, izmučen: krzav proljevom

kúčak -čka m
1. pes: pogružen kao prebijen kučak
2. slabš. grdavš, slab, hudoben človek
3. kučak modrulj zool. sinji som, Carcharias glaucus; kučak ljudožer zool. morski pes, ljudožer, Carcharodon rondeleti

kȕkāvan -vna -o
1. reven, ubog, nesrečen: -a težakinja
2. slab: kukavan gramatičar
3. ničeven: -o zlato
4. sramoten: -a uloga uobražene veličine
5. strahopeten

kümmerlich beden, slab, ubog; Miene: nesrečen

lȁbav -a -o
1. ohlapen, nenapet, rahel: uže je -o vezano
2. medel, mlahav: labav čovjek
3. nestalen, nihajoč, labilen: -e cijene
4. majav: labav pod palube
5. slab, rahel: -e veze s inostranstvom
6. nezanesljiv: kao veza ovaj je čovjek vrlo labav
7. zanikrn: stil mu je labav, nemaran

lȁbaviti -īm, labáviti làbāvīm
1. rahljati, popuščati: labaviti uže; toplota rasteže i labavi tjelesni splet
2. postajati rahel, ohlapen, medel, majav, slab, nezanesljiv, zanikrn: nije dugo potrajalo i strogi red poče labaviti

labile agg.

1. labilen, omahljiv, nestalen, negotov; nestanoviten; majav, slab

2. psihol. labilen, čustveno neuravnovešen

lame¹ [leim] pridevnik (lamely prislov)
hrom, šepav
figurativno slab, nezadovoljiv (izgovor), neprepričljiv, šepav (verz)

britanska angleščina a lame duck plačila nezmožen dolžnik; ameriško poslanec, ki ni ponovno izvoljen; onesposobljena ladja; hromec, šepavec
to help a lame dog over a stile pomagati komu v težavah
lame of (ali on) a leg hrom na eno nogo

langueō -ēre -guī (—) (prim. gr. λαγαρός mlahav, tanek, λαγόνες lakotnice, λήγω neha(va)m, lat. languidus, laxus, laxō, languēscō)

1.
a) (telesno) mlahav, utrujen, truden, ugnan, utrujen, upehan biti: cum e (od) via languerem Ci., per assiduos languent mihi brachia motūs O.; pesn. (o neosebnih subj.): languet flos Pr. vene, languet mare, aequor Mart. je mirno, tiho, prim.: caelo languente fretoque Lucan., languet lunae iubar Stat. medli. Od tod adj. pt. pr. languēns -entis mlahav, oslabljen, slab(oten), šibek, medel, truden, utrujen, opešan, o(b)nemogel, omagan, veneč, ohromljen, (o rastl.) veneč, vel: stomachus Caelius in Ci. ep., vox nec languens nec canora Ci., languenti manu O., l. ictus Lucan., l. oculi Sen. rh., languentia leto membra Sil., languentes fluctus Sil. mirno valovje (morje), l. hyacinthus V., ramus Suet., l. aristae Val. Fl. veneče; subst. n. pl.: stagni languentia quaerit Sil. brodišča.
b) abs. in s pristavljenim (abl. causae) morbo = zaradi kake bolezni medleti, hirati, slabeti, bolan, onemogel (šibek, slaboten, utrujen, oslabljen, medel, opešan) biti: languent … mea membra Tib., languebam Mart., sub natalem suum plerumque languebat (sc. Augustus) Suet., si te languere audierimus Augustus ap. Suet., visere languentem (sc. fratrem) Petr., tristi languebunt corpora morbo V.

2. metaf. (duševno, politično idr.) slaboten, nedelaven, mlačen biti, mlahav posta(ja)ti, (po)leniti se, popustiti (popuščati), pojemati, pešati, slabeti, medleti: l. otio Ci., in otio hebescere et languere Ci., languet iuventus nec in laudis cupiditate versatur Ci., languet Messala Ci. ep. je mlačen pri svojem potegovanju za (častno) službo = se ne poteguje vneto za (častno) službo; o neosebnih subj.: nec eam solitudinem languere patior Ci. da bi bila dolgočasna, si nulla subest aemula, languet amor O. se ohladi, quasso languent in corpore vires O. pojemajo, pešajo, languent ignes Val. Fl., quoniam mihi gratia languet Sil., ferri languebat amor Sil. Od tod adj. pt. pr. languēns -entis
a) mlahav, mlačen, nedelaven, zaspan, slab(oten), onemogel: l. senatus Ci. ep., languens labensque populus Ci., vis sonorum … incitat languentes Ci., l. aevum Ph.
b) otožen, potrt: cor Cat.

languid [læŋgwid] pridevnik (languidly prislov)
medel, slab, počasen, len; brezbrižen, otopel, mlačen, nezavzet, neopredeljen
ekonomija medel, nezavzet

languido agg.

1. slab, slaboten, medel (tudi pren.); prisiljen, brezvoljen; počasen

2. (struggente) koprneč; lenoben:
sguardo languido koprneč pogled

lánguido medel, slab(oten), hirajoč; malosrčen