in-validus 3 adv. -ē (in [priv.], validus)
1. nedolžen, nemočen, slab, nezdrav, bolehen, hirav, bolan, strohel, trhel (naspr. validus, fortis): Amm., Anchises pelagi minas ferebat invalidus V., kljub svoji slabosti, homo invalidus senectā L., T., vulnere T., ad munera corporis invalidus L. za delo preslab, milites L., cibus cui capiendo invalidus (preslab) eram Aug., si homo morbo aut aetate aeger ad ingrediendum invalidus est Gell., invalidus atque aeger Suet., Parthi invalidiores Iust.; enalaga: vires O. slabe, invalidissimum urso caput, quod leoni fortissimum Plin., manus invalidae Lucan.; pren. slab = neuspešen, brez učinka (moči): ignes T., Cl., venenum Cl., causa, argumentum Icti., herba Col., arcus, fama Amm.; subst. invalidus -ī, m slabotnež, bolnik: Iuv., saucii et invalidi Cu. ranjenci in bolniki.
2. metaf. slab (za odpor), neodporen: moenia T., exercitus L., stationes L. preslabo zastavljene.
Zadetki iskanja
- journaleux [-lö] masculin slab, zakoten časnikar, časnikarski mazač
- kȉlav -a -o
1. kilav: gdje su mnoge babice, tu su djeca -a
2. ekspr. slab: -a rabota; iskrivljuju se ćoravi i -i medunarodni ugovori - kílav -a -o
1. kilav, prosut: -i otroci
2. slabunjav, slab: kilav človek
3. rđav: -o vreme; -o sadje
kržljavo voće
4. goluždrav: kilav ptič - knapp (engsitzend) tesen; (kaum ausreichend) pičel, omejen, skopo odmerjen; zeitlich: nepoln, slab (knapp zwei Jahre nepolni/slabi dve leti), komaj (komaj dve leti), knapp 10 Minuten komaj 10 minut, slabih 10 minut; Worte: zgoščen, skop, nekaj (in knappen Worten v nekaj besedah); Sieg, Mehrheit: tesen; knapp bemessen skopo odmerjen; knapp vor/neben neposredno pred/ob; mit knapper Not komajda; knapp an na tesnem z; knapp bei Gelde na tesnem z denarjem; Adverb komaj, komajda; X geht es knapp X komaj shaja
- krkèljav -a -o
1. slab, onemogel: kod kuće su ostajali krkeljavi i omutavili starci i babe
2. hripav, hropeč: oficir se zakašljao -im kašljem - kȑt -a -o, kȑt kr̀ta kr̀to
1. krhek, drobljiv, lomen: led je krt; grana je -a
2. prhek, uležan, mehek: -o meso
3. brez kosti, pust: -o meso
4. pust: -o se smijati, smejati
5. slab, nežen: -o tijelo
6. kratek: -i život - kȑzav -a -o
1. oguljen, obrabljen, slab: -o sukno, -a čoja, čoha
2. od dolge rabe, od velike starosti ali iz drugih vzrokov poškodovan, slab: kukuruz je krzav, dugo se presipavao
3. izčrpan, shiran, izmučen: krzav proljevom - kúčak -čka m
1. pes: pogružen kao prebijen kučak
2. slabš. grdavš, slab, hudoben človek
3. kučak modrulj zool. sinji som, Carcharias glaucus; kučak ljudožer zool. morski pes, ljudožer, Carcharodon rondeleti - kȕkāvan -vna -o
1. reven, ubog, nesrečen: -a težakinja
2. slab: kukavan gramatičar
3. ničeven: -o zlato
4. sramoten: -a uloga uobražene veličine
5. strahopeten - kümmerlich beden, slab, ubog; Miene: nesrečen
- lȁbav -a -o
1. ohlapen, nenapet, rahel: uže je -o vezano
2. medel, mlahav: labav čovjek
3. nestalen, nihajoč, labilen: -e cijene
4. majav: labav pod palube
5. slab, rahel: -e veze s inostranstvom
6. nezanesljiv: kao veza ovaj je čovjek vrlo labav
7. zanikrn: stil mu je labav, nemaran - lȁbaviti -īm, labáviti làbāvīm
1. rahljati, popuščati: labaviti uže; toplota rasteže i labavi tjelesni splet
2. postajati rahel, ohlapen, medel, majav, slab, nezanesljiv, zanikrn: nije dugo potrajalo i strogi red poče labaviti - labile agg.
1. labilen, omahljiv, nestalen, negotov; nestanoviten; majav, slab
2. psihol. labilen, čustveno neuravnovešen - lame1 [leim] pridevnik (lamely prislov)
hrom, šepav
figurativno slab, nezadovoljiv (izgovor), neprepričljiv, šepav (verz)
britanska angleščina a lame duck plačila nezmožen dolžnik; ameriško poslanec, ki ni ponovno izvoljen; onesposobljena ladja; hromec, šepavec
to help a lame dog over a stile pomagati komu v težavah
lame of (ali on) a leg hrom na eno nogo - langueō -ēre -guī (—) (prim. gr. λαγαρός mlahav, tanek, λαγόνες lakotnice, λήγω neha(va)m, lat. languidus, laxus, laxō, languēscō)
1.
a) (telesno) mlahav, utrujen, truden, ugnan, utrujen, upehan biti: cum e (od) via languerem Ci., per assiduos languent mihi brachia motūs O.; pesn. (o neosebnih subj.): languet flos Pr. vene, languet mare, aequor Mart. je mirno, tiho, prim.: caelo languente fretoque Lucan., languet lunae iubar Stat. medli. Od tod adj. pt. pr. languēns -entis mlahav, oslabljen, slab(oten), šibek, medel, truden, utrujen, opešan, o(b)nemogel, omagan, veneč, ohromljen, (o rastl.) veneč, vel: stomachus Caelius in Ci. ep., vox nec languens nec canora Ci., languenti manu O., l. ictus Lucan., l. oculi Sen. rh., languentia leto membra Sil., languentes fluctus Sil. mirno valovje (morje), l. hyacinthus V., ramus Suet., l. aristae Val. Fl. veneče; subst. n. pl.: stagni languentia quaerit Sil. brodišča.
b) abs. in s pristavljenim (abl. causae) morbo = zaradi kake bolezni medleti, hirati, slabeti, bolan, onemogel (šibek, slaboten, utrujen, oslabljen, medel, opešan) biti: languent … mea membra Tib., languebam Mart., sub natalem suum plerumque languebat (sc. Augustus) Suet., si te languere audierimus Augustus ap. Suet., visere languentem (sc. fratrem) Petr., tristi languebunt corpora morbo V.
2. metaf. (duševno, politično idr.) slaboten, nedelaven, mlačen biti, mlahav posta(ja)ti, (po)leniti se, popustiti (popuščati), pojemati, pešati, slabeti, medleti: l. otio Ci., in otio hebescere et languere Ci., languet iuventus nec in laudis cupiditate versatur Ci., languet Messala Ci. ep. je mlačen pri svojem potegovanju za (častno) službo = se ne poteguje vneto za (častno) službo; o neosebnih subj.: nec eam solitudinem languere patior Ci. da bi bila dolgočasna, si nulla subest aemula, languet amor O. se ohladi, quasso languent in corpore vires O. pojemajo, pešajo, languent ignes Val. Fl., quoniam mihi gratia languet Sil., ferri languebat amor Sil. Od tod adj. pt. pr. languēns -entis
a) mlahav, mlačen, nedelaven, zaspan, slab(oten), onemogel: l. senatus Ci. ep., languens labensque populus Ci., vis sonorum … incitat languentes Ci., l. aevum Ph.
b) otožen, potrt: cor Cat. - languid [læŋgwid] pridevnik (languidly prislov)
medel, slab, počasen, len; brezbrižen, otopel, mlačen, nezavzet, neopredeljen
ekonomija medel, nezavzet - languido agg.
1. slab, slaboten, medel (tudi pren.); prisiljen, brezvoljen; počasen
2. (struggente) koprneč; lenoben:
sguardo languido koprneč pogled - lánguido medel, slab(oten), hirajoč; malosrčen
- languidus 3, adv. - ē (languēre)
1.
a) (telesno) utrujen, truden, upehan, mlahav, slab(oten), medel, mlačen, len, počasen, zaspan: tarda aliqua et languida pecus Ci., languidioribus nostris C. ko so bili naši že precej utrujeni, ko so naši čedalje bolj pešali, l. conviva H. že skoraj sit gost, gost, ki noče več jesti, boves collo languido vomerem trahunt H., l. membra O., vir bonus gracilis (nom.) languidiorisque corporis Sen. ph.; z abl. causae: Apronius … vino vigiliisque languidus Ci., dea venatur languida O., somno (po drugih: a somno) languida O. zaspana, dremotna, ferae dulci sopore languidae H.; metaf. o neosebnih subj.: aqua L. počasi tekoča, flumine languido Cocytus errans H. mirno (leno) tekoči, languidiora vina H. gladkejša, bolj uležana, bolj dozorela, languidus notus O. mlačen, languida aura Noti O. lahna, mirna, gressus Ph., oculi Q., color, ignis Plin., arbores Plin. medla, folia languidiora Plin. voljnejše, languidus venarum ictus Plin., modo vegetior, modo languidior venarum pulsus Val. Max., murorum pars languidior Amm., palmae languide dulces Plin., cacumine languide mutante Plin., qui (sc. carbunculus) languidius lucet Plin., feminae (sc. carbunculi) languidius refulgentes Plin.; pesn. enalaga: oculos ubi languida pressit nocte quies V. ko nam spanec zatisne trudne oči, l. otia Tib. len (lenobno preživet) prosti čas; act. = popuščajoč, pojenjajoč: l. voluptates Ci.
b) hirav, nebogljen, bolan: lumina Laurea Tullius ap. Plin., languidior noster si quando est Paulus Mart., languida arbor est piri Pall.
2. metaf. (duševno, pri delu) mlahav, medel, šibek, slab(oten), mlačen, ohlapen, neodločen, nedelaven, (v)nemaren, ležeren: quis hoc philosophus tam mollis, tam languidus, tam enervatus probare posset? Ci., senectus non modo languida et iners non est, verum etiam operosa et semper agens aliquid et moliens Ci., languidiore studio in causa fuistis Ci. premlačno (precej mlačno) ste si prizadevali za zadevo, nos etiam languidiores postea facti sumus Ci., neque tam remisso ac languido animo quisquam omnium fuit, qui … C., cum et per coitiones potentiorum iniuria fieret et vis potestatis omnis aliquanto posteriore anni parte languidior ferme esset L., languida auctoritas patrum facta est Plin., oratio multo languidior Q. medlejši, dolgočasnejši, languide agere Petr., cunctanter et languide procedere Col., suos languidius in opere versari iussit C., negant ab ullo philosopho quicquam dictum esse languidius Ci. trdijo, da noben filozof ni izrekel česa medlejšega; subst. languidum -ī, n mlahavost: nihil languidi neque remissi patiebatur S.