Franja

dovolj [ò]

1. v zadostni količini: genug, genügend (genug Mehl, genug Treibstoff)
več kot dovolj übergenug, mehr als genug
biti dovolj reichen
Xa je dovolj X reicht, X wird reichen
ker ni dovolj … aus -mangel
(osebja aus Personalmangel)
ne biti dovolj skrben/spoštljiv es an der nötigen Sorgfalt fehlen lassen/es an Respekt fehlen lassen

2. preveč:
imeti česa dovolj (einer Sache) überdrüssig sein
Dovolj je! Genug!, Das reicht!, Jetzt ist aber Feierabend!

eksakt|en (-na, -no) exakt
eksaktne vede množina exakte Wissenschaften
eksaktno ločujoč trennscharf
| ➞ → točen, ➞ → natančen, ➞ → skrben

in-cautus 3, adv. -ē (cautus, cavēre)

I. act. ne čuvajoč se, nepazljiv, nepreviden, brezbrižen, nesluteč, brezskrben: V., T., Q., Plin. iun., Aug., demonstrat hominem incautum de medio tolli posse Ci., ut praeparati incautos aggredi possent L., rusticulus non inc. Ci. skrben kmetič, incaute pugnare L., incautius sequi C., incautius murum subire L.; v zvezi z ab: incautus a fraude iuvenis L. ne pazeč se … ab eo, qui aperte hostis erat, incautus Ci.; po gr. z gen.: incautus futuri H. brezbrižen glede … , i. sui Stat. ne pazeč se; z ad in acc.: incautus ad credendum pavor L.; incautum est z inf.: Plin. iun.

— II. pass.

1. ne(za)varovan, neokovan, nezaklenjen, nečuvan, ne varen: iter hostibus incautum T. ne zasedena od … , incautos agros invasit S., quod neglexeris, incautum habeas L. imej za nezavarovano.

2. ne vnaprej viden, nesluten, nepričakovan, nenadejan: scelus Lucr., ictus Sil., sic est incautum, quidquid habetur amor Pr.

in-dīligēns -entis, adv. indīligenter

1. nepazljiv, neskrben, nemaren, malomaren, lahkomiseln, zanikrn, nenatančen, neodločen, obotavljiv, počasen: Pl., Ter., si indiligentiores fuerint C., praesidia indiligentius servare C., pater familias non i. N. skrben; z gen.: Gell.

2. neskrbno (slabo) obdelan, zanemarjen: hortus Plin.

mactus 3 (indoev. kor. *mēgh-, prim. skr. maháyati (on) razveseljuje, časti, mahīyátē veseli se, lat. mactō II.)

1. proslavljen, počaščen, češčen, čaščen, blažen, sprva klicanje bogov pri žrtvovanju, redko v nom. sg.: mactus hoc fereto Ca. ali mactus hac vino inferio esto Arn. počaščen = zadovoljen; pogosteje v istem pomenu okameneli voc. sg. macte: m. hac dape esto, m. hoc parco piaculo esto, m. vino inferio esto Ca.; pozneje (klas.) kot blagrovalni ali pohvalni vzklik v obl. okamenelega voc. sg. macte, ki se nanaša tudi na imena v pl. (redko nam. njega pl. macti), nav. s pristavljenim abl. causae = srečno! sreča naj ti (nam) bo naklonjena! vso srečo! blagor ti (nam)! prav tako! dobro! izvrstno!: Luc. ap. Non., Pac. ap. Non., H., Sen. ph., Fl., macte, ait, o nostrum genus et iam certa propago Val. Fl., decus, macte, o virtutis avitae, macte Antenoride Sil., macte virtute Ci. blagor ti zaradi tvoje kreposti, blagor tvoji kreposti!, macte nova virtute, puer V. blagor tvoji prvič dokazani hrabrosti!, lahko tudi: macte virtute este L. blagor (sreča) vašemu junaštvu!, vos macti virtute estote Cu., macte virtute diligentiaque esto L. blagor ti, da si tako vrl in skrben, macti ingenio este Pl., macte animo, iuvenis Stat., tudi macte animi Stat., Mart., iuberem macte virtute esse L. sreča bodi tvoji hrabrosti, bi vzkliknil.

2. = mactātus žrtvovan, pesn. = zaklan, pobit, zadet: boves lucae ferro male mactae diffugiunt Lucr., maneas ad Glisantem, exilio macte ex terris Pelopiis! Acc. ap. Non.

ôče (-éta) m

1. padre; pog. babbo, papà:
dober, slab oče un padre buono, cattivo
skrben oče un padre premuroso, un padre tutto casa e famiglia
domnevni oče padre putativo
družinski oče padre di famiglia
stari oče nonno, avo
oče naroda padre della patria

2. pl. očetje (predniki) avi, antenati

3. (v kmečkem okolju, gospodar) padrone

4. rel. padre:
očetje frančiškani i padri francescani
cerkveni očetje i padri della Chiesa

5. pren. (utemeljitelj, pobudnik) padre:
oče sodobne biologije il padre della biologia moderna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
otrok je po očetu, je cel, izrezan oče il ragazzo, il bambino è suo padre sputato
rel. koncilski oče padre conciliare
nebeški Oče il Padreterno
sveti oče il santopadre, il Santo Padre, il pontefice
krušni oče (očim) patrigno
mestni očetje consiglieri

očka samostalnik
lahko izraža pozitiven odnos (oče) ▸ apuka, kispapaPo slovenski zakonodaji lahko namreč tudi novopečeni očka izkoristi porodniški dopust. ▸ A szlovén jogszabályok értelmében az újdonsült apuka is igénybe veheti a szülési szabadságot.Pred kratkim sem že drugič postal očka. ▸ Nemrég már másodszor lettem apuka.

skrbljív (-a -o) adj. glej skrben

slabič samostalnik
1. izraža negativen odnos (psihično šibka oseba) ▸ puhányČe je moški skrben in čustven, ga okolica hitro označi za slabiča. ▸ Ha egy férfi gondoskodó és érzelmes, a környezete rögvest puhánynak titulálja.
Sopomenke: mevža

2. (o fizični zmogljivosti) ▸ puhány
Glede telesne bolečine sem pravi slabič. ▸ Ami a testi fájdalmakat illeti, igazi puhány vagyok.

Sorgfalt, die, (-, ohne Plural) skrb (für za); skrbnost, vestnost; (Aufmerksamkeit) pazljivost; es an der nötigen Sorgfalt fehlen lassen ne biti dovolj skrben/pazljiv; Sorgfalt eines ordentlichen Kaufmannes skrbnost dobrega gospodarja

tutto

A) agg.

1. ves, cel:
tutta l'Italia vsa Italija
tutta Milano ves Milan
a tutt'oggi do danes
tutto a un tratto nenadoma; (v podkrepitev samostalnika)
correre a tutto spiano, essere di un'onestà a tutta prova, piovere a tutt'andare teči nepretrgoma, biti skrajno, dokazano pošten, liti neprenehoma
essere tutt'uno biti isto

2.
tutti e due, tutti e tre oba (obe), vsi trije
una volta per tutte enkrat za vselej
inventarle, pensarle tutte izmisliti si, domisliti si vse mogoče

3. vsak:
sotto tutti gli aspetti v vsakem pogledu
in tutti i casi v vsakem primeru
in tutti i modi na vsak način
tutte le volte che vsakokrat ko

4. ves (v vsakem delu, povsod):
erano tutti contenti bili so prav veseli
è tutto bocca, naso, occhi sama usta, nos, oči so ga
essere tutto casa, famiglia, lavoro biti zelo skrben gospodar, oče, delavec
essere tutto lingua pren. jezik imeti dobro namazan
essere tutt'occhi, orecchi pozorno gledati, poslušati

B) pron. vse:
con tutto che čeprav
in tutto skupaj
in tutto e per tutto popolnoma, povsem
innanzi tutto, prima di tutto predvsem
per tutto dire skratka
tutto sommato eno z drugim
ci si abitua a tutto človek se navadi na vse
essere buono a tutto lotiti se vsakega dela
essere capace di tutto biti vsega zmožen
fare di tutto lotiti se vsakega dela
fare di tutto per na vso moč si prizadevati, da bi (dosegel cilj)
mangiare di tutto biti požrešen, jesti vse
questo è tutto (in) to je vse
tutto bene? je vse v redu?
tutto sta nel važno je, da

C) avv. popolnoma, povsem, docela:
del tutto popolnoma
di tutto tutto popolnoma
tutt'al più kvečjemu
tutt'altro sploh ne, nikakor
tutt'intorno vse naokoli

Č) m invar.

1. vse:
rischiare il tutto per tutto tvegati vse, postaviti vse na kocko

2. celota:
formare un tutto tvoriti celoto

usare

A) v. tr. (pres. uso)

1. rabiti, uporabiti, uporabljati:
usare un abito nositi obleko
usare le mani tepsti
usare gli occhi, usare bene gli occhi pazljivo gledati; razsoditi
usare le orecchie pazljivo poslušati
usare termini letterari, tecnici uporabljati knjižne, strokovne izraze

2. udejaniti, udejanjati; uveljaviti, uveljavljati:
usare le buone maniere biti olikan
usare un diritto uveljavljati pravico

3. poseči, pomagati si:
usare l'astuzia, l'inganno pomagati si z zvijačo, s prevaro
usare molta attenzione biti zelo pazljiv
usare la massima cura zelo paziti, biti zelo skrben

4. storiti, delati (v vljudnostnih izrazih):
usare una cortesia storiti uslugo

5. imeti navado

B) v. intr.

1. uveljaviti, uveljavljati kaj; pomagati si s čim:
usare dei propri diritti uveljaviti svoje pravice

2. ravnati:
usate di una certa comprensione nei suoi confronti ravnajte malo obzirneje z njim

3. biti v modi, moderen:
adesso i tacchi usano meno alti zdaj so v modi nižje pete

C) v. intr. impers. biti navadno, običajno

Č) ➞ usarsi v. rifl. (pres. mi uso) knjižno navaditi, navajati se na

ἀ-δευκής 2 [Et.: sor. gr. ἐνδυκέως marljiv, skrben, daljna sor. z lat.: duco] ep. nemil, krut, neprijeten.

ἀκρῑβής 2 1. točen, natančen, temeljit, skrben, marljiv; δίαιτα stroga zmernost v jedi in pijači; θώρηξ prav tesen, tesno se prilegajoč oklep; τὸ ἀκριβές = ἀκρίβεια natančnost, strogost, ἐντὸς τοῦ ἀκριβοῦς ne tako strogo kakor zahteva zakon; ἐς τὸ ἀκριβὲς εἰπεῖν natančno povedano = pravzaprav. 2. varčen, skopuški; ἀκριβῶς καὶ μόλις komaj, jedva, toliko da še.

δι-ακρῑβόω 1. act. skrbno napravim, natančno preiščem ali razložim; dobro poznam τὰς τάξεις. 2. med. skrbno presodim, točno razložim. 3. pt. pf. pass. διηκριβωμένος (zelo) natančen, zelo skrben.

ἐπιμελής 2 (ἐπι-μέλομαι) 1. ki ima skrb, skrben, skrbeč, skrbljiv, vnet, marljiv τινός, περί τι. 2. kar dela skrb; ἐπιμελές μοί ἐστί (γίγνεταί) τι ali τινος na srcu mi je, zanima me, vzamem si k srcu, nekaj vzbuja mojo pozornost, skrbi me kaj, osupnem Κύρῳ ἐπιμελὲς ἐγένετο, τὰ Κροῖσος εἶπεν; ἐπιμελὲς ποιοῦμαι εἰδέναι brigam se, trudim se; subst. τὸ ἐπιμελές skrb. – adv. ἐπιμελῶς skrbno.

ἐπιστρεφής 2 napet, pazljiv, skrben, pozoren ῥήτωρ. – adv. -έως naglo, hitro, živahno.

κεδνός [sup. κεδνότατος] ep. poet. 1. skrben, pazljiv, preudarljiv, zvest vesten. 2. vreden skrbi, vrl, drag, mil.

περί-εργος 2 ki se po nepotrebnem trudi za kaj, preveč skrben ali delaven, malenkosten, prenatančen, radoveden, nepotreben, odveč, τὰ περίεργα čarovnije, vraže, περίεργόν(sc. ἐστι) je odveč.

προ-μηθής 2 [Et. od μῆθος skrb; kor. mendh, prizadevati se za kaj, sor. μανθάνω] previden, oprezen, skrben, skrbljiv, τοῦ θανεῖν boječ se smrti, τὸ προμηθές previdnost.