Franja

Syrtis -tidis in -tidos, acc. -tim, abl. -te in -tī (tuj. σύρτις sipina v morju)

1. Sírta, ime dveh sipin oz. sipinastih zalivov ob severni obali Afrike: Syrtis maior Velika Sirta pri Kirenajki (zdaj Bengasi oz. Banghāzī) in Syrtis minor Mala Sirta pri Bizakeni (zdaj Gabes): S., L., V., H., O., Pr., Tib., Lucan. (z gen. -tidos), Mel., Plin. (z gen. -tis), Sid.

2. meton. pusto peščeno obrežje ob Sírtah, peščeno področje ob Sírtah: inhospita Syrtis V., per Syrtīs iter aestuosas H., ad litora Syrtis Lucan.

3. metaf. Sírta = skala, čer, peč: Syrtim patrimonii, scopulum libentius dixerim Ci., vitiorum Syrtibus obrui Hier. — Od tod adj.

1. Syrticus 3 (Συρτικός) sírtski: mare, gentes Sen. ph., solitudines Plin.; meton. peščen: ager Sid.

2. Syrtītis -tidis, f ali Syrtītēs -ae, m (tuj. Συρτίτης) sirtítida (sirtitíd) ali sirtít, dragulj, ki ga je bilo mogoče najti v Sirtah: syrtitides in litore Syrtium, iam quidem et Lucaniae, inveniuntur, e melleo colore croco refulgentes, intus autem stellas continent languidas Plin., proximos illis, quos vocant syrtitas, pinnato fulgore radiantes Plin.

škȍlj škòlja m, škôlj m, mest. na škólju (it. scoglio)
1. morski otoček: preletavanje ptica iznad školjeva; zadržavati se među školjevima
2. čer, skala v morju

škòljić m
1. morski otoček
2. čer, skala v morju

tajo moški spol zareza, rez; udarec; rana od udarca, brazgotina; tnala ali deska za sekanje ali rezanje; šiht, (dnevno) delo; domače pralnik; strma skala; trinožen stolček; ameriška španščina jama, votlina

dar tajos deliti udarce
tajuelu m stolček

tolmo moški spol skala stožčaste oblike

tonska abeceda stalna zveza
glasba (o tonih) ▸ tonális skála

tormo moški spol stožčasta skala; kopa zemlje

звукоряд m lestvica, tonska skala

affleurer [aflœre] verbe intransitif pojaviti se na površju zemlje (tal, vode); izstopati; doseči (rob, breg); izravnati

roc masculin qui affleure skala, ki se pokaže na površini
la rivière affleure ses bords reka sega do višine bregov
faire affleurer l'eau à la bouche (figuré) sline, skomine komu delati

ampêrski (-a -o) adj. fiz. (di) ampere:
amperska skala na ampermetru scala ampere sull'amperometro

anstehend bližajoč se; anstehender Fels živa skala

Aornis, acc. -in, f (Ἀορνίς „brezptična“ = pticam zaradi višine nedosegljiva) Brezptična, skala s trdnjavico v Indiji: petra Cu.

aspect [aspɛ] masculin videz, zunanjost, vnanje lice; pogled, prizor; vidik, stališče; vidni, zorni kot; aspekt; grammaire glagolski vid

sous tous les aspects z vseh vidikov, od vseh strani
à l'aspect de ob pogledu na, pred, ob, pri
à l'aspect du danger il a reculé pred nevarnostjo se je umaknil
à l'aspect de son enfant elle pâlit ko je videla svojega otroka, je prebledela
le rocher a l'aspect d'une femme skala je videti kot ženska, je podobna ženski
changer d'aspect spremeniti (svojo) zunanjost
donner l'aspect dati videz, zunanjost (de qe česa)
offrir un aspect pittoresque nuditi slikovit pogled
la chose prend un autre aspect stvar dobiva drug(ačen) videz, lice

bárven coloré, de couleur

barvni film, diapozitiv film moški spol, diapositive ženski spol en couleurs
barvni lesorez gravure ženski spol sur bois en couleurs
barvna lestvica, skala échelle ženski spol (ali gamme ženski spol) de couleurs
barvno sredstvo colorant moški spol, agent moški spol de coloration, (za tekstil, lase) teinture ženski spol
barvni svinčnik crayon de couleur
barvna televizija télévision ženski spol en couleur(s)
barvni tisk impression ženski spol en couleurs, chromotyp(ograph)ie ženski spol
barvni ton teinte ženski spol, ton moški spol, tonalité ženski spol, coloris moški spol, nuance ženski spol

barvn|i (-a, -o) Farb- (diapozitiv das Farbdia, film der Farbfilm, filter der Farbfilter, lesorez der Farb(en)holzschnitt, odtenek der Farbton, posnetek die Farbaufnahme, televizor das Farbfernsehgerät, tisk der Farbdruck, trak das Farbband; fotografija die Farbfotografie, litografija die Farblithographie, skala die Farbskala, odstopanje die Farbabweichung, steklo das Farbglas, videnje das Farbensehen)

bloc [blɔk] masculin blok; klada; kup, sklad; figuré velika količina; celota; politična koalicija; populaire ječa, zapor

bloc de caisse, à calendrier, à dessin blagajniški, koledarski, risalni blok
bloc des gauches (politique) združena levica
bloc de marbre blok, klada marmorja
bloc erratique eratična skala
bloc de papier à lettres blok pisalnega papirja
à bloc popolnoma, temeljito
en bloc v celem, (vse)vprek, vse skupaj
gonflé, e à bloc polno napihnjeno (kolo); figuré, familier hraber, smel
faire bloc tvoriti blok, trdno skupaj držati, združiti se
fermer les robinets à bloc popolnoma zapreti pipe
fourrer quelqu'un au bloc vtakniti koga v ječo, v zapor
travailler à bloc (familier) delati ko konj

cal ženski spol apno

cal muerta gašeno apno
cal viva živo apno
de cal y canto kot skala trden, trajen
una de cal y otra de arena vedno menjaje
ahogar (ali apagar) la cal gasiti apno

Celzijev [é] (-a, -o)
Celzijeva stopinja der Celsiusgrad
Celzijeva skala die Celsiusskala

cijèlac -lca m (ijek.), célac -lca m (ek.)
1. celec, nepregažen sneg
2. nesekan gozd
3. ledina, neobdelana zemlja
4. nenačet žir
5. cijelac kamen živa skala

číst clean; pure; neat; clear; (brez madeža) unstained, spotless; (opran) washed, cleansed; (tudi figurativno) unsullied, unblemished; (nepopisan) blank; (spolno) chaste, pure; (nemešan) unmixed; sheer; (neponarejen) genuine; (nedolžen) innocent, guileless

iz číste potrebe by sheer necessity
číst in čeden neat and dapper
čísti dobiček net (ali clear) profit
číst kot kristal as clear as crystal
po čístem, golem naključju by pure accident
čísta potrata sheer waste
čísta (sama, gola) skala sheer rock
číst prepis fair copy
číste (nedolžne) roke white hands
čísta resnica plain (ali naked) truth
to je čísti nesmisel it is sheer nonsense
čísta srajca a clean shirt
čísta voda pure water
čísta vest clear conscience
iz číste volne all-wool
čísto zlato pure gold
číst zrak pure air
povedati čísto resnico to tell the plain truth
prepisati kaj na čísto to copy out something, to make a fair copy of something