Franja

шваль f (zast.) sodrga

шпана f (vulg.) sodrga

шушваль f (zast.) sodrga

шушера f (zast.) stara šara; (vulg.) sodrga

columnārius 3 (columna) stebrski, stebrn: atria (dvorane) Amm. — Od tod subst.

1. columnāriī -ōrum, m malopridneži ali ničvredna sodrga, ki se je potikala po forumu okrog Menijevega stebra (gl. columna): Caelius ap. Ci. ep.

2. columnārium -iī, n (sc. vectigal) davek na stebre, stebrnina: Ci.

pègre [pɛgrə] féminin, figuré podzemlje (tatovi, sleparji itd.) sodrga

pogànija ž
1. slabš. nečista sodrga
2. pogani, poganstvo

bas-fond [bafɔ̃] masculin nižina; plitvina; globina

les bas-fonds de la société sodrga
le navire s'est échoué sur un bas-fond ladja je nasedla na plitvino

bobtail [bɔ́bteil]

1. samostalnik
kratek rep; kratkorepa žival

tag-rag and bobtail sodrga

2. pridevnik
kratkorep, prekratek

faex, faecis, f

1. vinska usedlina, vinska gošča, vinske droži, vinsko drožje: Lucr., Col., Plin., Pers., Mart. idr. diffugiunt cadis cum faece siccatis amici H. peruncti faecibus ora H. namazani z drožmi, corna condita in liquida faece O. v kisu.

2. meton. sreš (srež), vinski kamen (ki se žge iz vinske usedline): ego faecem primus et allec miscui H. (prim. faecula).

3. metaf. usedlina -, gošča netekočih stvari: Plin. liquidum aethera nec quicquam terrenae faecis habentem O., dies sine faece Mart. jasen, brez oblakov, f. locelli Mart. dno denarne skrinjice; v zaničlj. pomenu (o vsem slabem, podlem): sordes urbis et faex Ci. ep. izvržek, izmeček, opifices et tabernarios atque illam omnem faecem civitatum concitare Ci. drhal, sodrga, f. populi, plebis Ci., de faece haurire Ci. od slabih govornikov, res ad summam faecem (sc. plebis) redit Lucr. f Laletana Mart. slabo vino.

forēnsis¹ -e (forum)

1. k trgu spadajoč, tržen, s trga, na trgu: species Ci., splendor Ci. ep., vos omnium rerum forensium arbitri, Castor et Pollux, imploro Ci., velut innati triviis ac paene forenses H. spametovani (izobraženi) zaradi občevanja (druženja) na trgu, opella f. H. majhen posel na trgu, f. factio ali f. turba L. kričači na trgu, tržna (= brez posla po trgu pohajkujoča in vedno podkupljiva) sodrga, exercitatio Col. zunaj hiše.

2. za na ulico (namenjen), pouličen, pražnji (naspr. domesticus): Col., Lamp., vestitu forensi … est egressus L. oblečen za na ulico, pražnje; subst. forēnsia -ium, n (sc. vestimenta) pražnja obleka: Suet.; pren.: ut vestitum, sic sententiam habes aliam domesticam, aliam forensem Ci.

3. k foru spadajoč, od tod = soden, pred sodiščem (ker so sodne razprave potekale na foru): f. sermo Ci. kakršen je običajen pred sodiščem, f. usus dicendi Ci., strepitus Ci., labor Ci., opera Ci., N., Q. pravniško poslovanje, f. genus dicendi, f. actiones Q., militia f. Val. Max. = Mars f. O. zgovornost pred sodiščem, javno govorništvo, stipendia Val. Max.; subst. forēnsis -is, m javni zagovornik, odvetnik, pravnik: Q., v pl.: Varr., Vitr.

gente ženski spol ljudje, ljudstvo, narod; osebje, služinčad; ladijsko moštvo

gente de alpargata kmečko ljudstvo
gente baja preprosto ljudstvo; sodrga
gente de color nebelci (mulati, črnci itd.)
gente de dinero bogataši
gente de la hampa vagabundi
gente de levita izobraženi ljudje
gente de mal aivir, gente non sancta, gente perdida malopridneži
gente de medio pelo srednji stan
- menuda otroci; sodrga
gente moza mladi ljudje
gente de paz dobri ljudje
¿quién? ¡gente de paz! (mil) stoj! Kdo tam? - Prijatelji!
gente de poco más o menos povprečni ljudje
gente de trato trgovci
gente de la vida (airada) razuzdanci
de gente en gente od ust do ust
bullir de gente mrgoleti ljudi
hacer gente (voj) novačiti vojake; zbuditi pozornost
ande ro caliente y riase la gente lastna komodnost je čez vse

graine [grɛn] féminin, botanique semensko zrnje, seme; pluriel, commerce semenje

graine de lin laneno seme
graine de niais nekaj za neumneže; tepec, bedak
graine (de ver à soie) jajčece sviloprejke
mauvaise graine sodrga, svojat, malopridneži
graine de voyou, d'assassin oseba, ki je na najboljši poti, da postane pridanič, morilec
donner de la graine dajati, nositi seme
monter en graine v seme iti, figuré (po)starati se; obsedeti (deklè)
(en) prendre de la graine (familier) za vzgled vzeti, zgledovati se po, dobiti navdih, pobudo od
la mauvaise graine passe toujours (proverbe) kopriva ne pozebe

hez ženski spol droži; usedlina

la hez del pueblo sodrga
heces pl blato
hasta las heces do dna (kozarca, kupe ipd.)

kûs kúsa kúso, dol. kȗsī -ā -ō
1. brezrep, s prisekanim, pristriženim repom: -o jagnje; pun ozbiljnosti korača i kusi gig po bunjištu
2. premajhen, prekratek, nedodelan: -a frula; -o veslo zelo kratko veslo
3. sam. kûsi kûsōga hudič: bježi od nje kao od kusoga!
4. ima ih kao kusih pasa zelo mnogo jih je; kusi i repati vsakovrstna sodrga

lega¹ f

1. liga, zveza, združenje:
lega lombarda hist. lombardska zveza
leghe contadine polit. kmečka združenja
far lega (con) zvezati, združiti se s kom

2. šport liga

3. kem. zlitina, legura

4. pren. nrav:
gente di bassa lega podleži, sodrga
scherzo di cattiva lega neokusna šala

5. gradb. cementna vez

lie [li] féminin gošča, drožje, kalež

lie de vin vinsko drožje
boire le calice jusqu'à la lie izpiti kelih trpljenja do dna
couleur féminin lie de vin barva vinskih drožij
lie du genre humain, du peuple izvržek človeštva, sodrga

rabble¹ [ræbl]

1. samostalnik
bučna, hrupna množica, tolpa; zmešnjava

the rabble sodrga, drhal, svojat
rabble rouser hujskač, demagog

2. prehodni glagol
napasti s tolpo drhali

ralea ženski spol vrsta; narava, kakovost; zalega, svojat

mala ralea sodrga, drhal

rebut [rəbü] masculin izmeček, izvržek; odpad(ek); nedostavljiva pošiljka

au rebut nedostavljiv (pošta)
rebut du peuple sodrga
rebut de la société, du genre humain izmeček človeštva
marchandise féminin de rebut ceneno blago (roba)
meubles masculin pluriel de rebut pohištvo za odpad
détruire les rebuts uničiti nedostavljive pošiljke
jeter, mettre au rebut vreči med staro šaro, staro železo