Franja

Gericht², das, (-/e/s, -e)

1. Recht sodišče, vor Gericht bringen spraviti pred sodišče; vor Gericht kommen priti pred sodišče; beim Gericht verklagen tožiti pred sodiščem

2. (Richterspruch) sodba; Jüngstes Gericht poslednja sodba; Gottes Gericht božja sodba

3. Gericht halten über, zu Gericht sitzen soditi (komu); figurativ razsojati o; mit jemandem scharf ins Gericht gehen biti neprizanesljiv do

habit [abi] masculin obleka, oblačilo

habit noir frak
habits pluriel obleka
habit de gala, de soir slavnostna, večerna obleka
habit vert uniforma članov francoske akademije
marchand d'habits trgovec z že nošenimi oblačili
l'habit ne fait pas le moine (figuré) ne smemo soditi človeka po obleki, po zunanjosti; videz vara
se mettre en habit obleči frak
ôter ses habits sleči, odložiti obleko
prendre l'habit iti v samostan

imparzialità f nepristranskost; pravičnost; objektivnost:
giudicare con imparzialità soditi nepristransko, objektivno

instance [ɛ̃stɑ̃s] féminin nujna prošnja; instanca; pristojno mesto ali organ; proces, sodni postopek; upravni ali sodni organi medsebojno povezanih stopenj

sur l'instance de son frère na nujno bratovo prošnjo
céder aux instances de quelqu'un ustreči nujnim prošnjam
tribunal masculin de première instance sodišče I. stopnje
affaire féminin en instance zadeva, ki čaka na rešitev, ki je v obravnavanju
former une instance vložiti tožbo
instance en divorce ločitveni proces
juger en dernière instance (raz)soditi v zadnji instanci

iūs², iūris, n (stlat. jous, prvotno ievos, potem iovos, gen. iovesis, iz tega iūs, iūris po sinkopi; prim.: lat. iūstus, iūrgō)

1. (človeško) pravo (naspr. fās božje pravo), zakonilo, (pravno) ustanovilo (določilo), pravda: omnia humanitatis iura violare Ci., iura dare H., V. ustavo dati, principia iuris Ci., ius anceps novi, causas defendere possum H., ius ac fas colere L., ius ac fas omne delere Ci., contra ius fasque Ci., S., hoc fas ac iura sinunt V., ius bonumque (pravo in pravičnost) apud eos non legibus magis quam naturā valebat S., condere nova iura L., natus in libero populo inter iura legesque L., ius discere Aug. učiti se pravo(znanstvo) (v Rimu); occ. (kolekt.)
a) pravna ustanovila (določila), zbirka zakonov: ius Flavianum Ci. (fasti in legis actiones, ki jih je l. 304 zapisal Gnej Flavij).
b) pravni nazori, pravna pravila, pravo: ius gentium Ci. mednarodno pravo, ius civile Ci. državljansko pravo, ius publicum H. državno pravo, ius hominum Ci. naravno pravo, ius praetorium Ci. od pretorjev izdana pravna pravila, ius humanum et divinum Ci., S., ius necessitudinis Suet., omnium iurum atque legum fictor Pl., iure nostro Ci. po našem (rimskem) pravu, iure agere cum aliquo Ci. proti komu sodno postopati, s tožbo prijeti ga, vložiti tožbo proti komu.

2. occ. pravica (kot predmet sodne razsodbe): quod is, qui bellum geret, imperavit, id ius ratumque esto Ci. bodi pravnomočno, summum ius, summa inuiria Ci. (iz Ter.), ius dicere Ci. ali reddere L. ali pesn. iura dare O. izreči (izrekati) sodbo, soditi, razsoditi (razsojati), deliti pravico, iure uti Ci. strogo po zakonu ravnati, ius petere Ci. razsodbo zahtevati, de iure respondere Ci. dajati pravne odgovore, populis aequata duobus iura O., regia iura Quiriti O.

3. meton.
a) sodišče (kot kraj): Pl., in ius de suā re numquam ivit N., in ius adiit Ci., in ius vocare Ci., (adversarius eum) rapit in ius H. ga vleče pred sodišče, in ius ambulare Ter.
b) pravne zahteve, pravna pravica, nadpravica, predpravica, svoboščina: ius suum armis exsequi C., ius suum retinere Ci., populus Rom. ius suum recuperabit Ci., ius suum persequi Ci. uveljaviti (uveljavljati), de suo iure cedere Ci., suo iure decedere L., ius suum tenere, obtinere Ci., omnia pro suo iure agere Ter. strogo se držati svoje pravice, ius dare alicui rei Sen. ph., Lucan. stvari pomagati do pravice, dovoliti kaj, iura communia Ci. enake pravice, iura (ius) belli Ci.; ius est (z inf.) prav je, dovoljeno je, sme se, pravično je: Cat. fr., Ci., L., Suet.; (z ACI): Ter.; alicui ius est (z inf.) nekdo ima pravico, za nekoga je prav(ično), dovoljeno mu je, sme: Ci., V., H., O.; tako tudi istuc ius est ali meum ius est (z ut s cj.): Pl., Ter.; z objektnim gen.: ius auxilii, agendi cum plebe, materiae caedendae, sententiae dicendae L., ius emendi Q., ius muneris O. pravica darovanja, spolium iuris mei O. do katerega imam pravico, ki mi pristoji; pesn.: ius caeli O. pravica do … ; s subjektnim gen.: implorare iura libertatis Ci. pravice svobodnjakov, auspiciorum iura turbare Ci.

4. occ.
a) pravica = moč, oblast: sui iuris esse Ci. biti samosvoj, biti samostojen, in paucorum ius atque dicionem concedere S., ius de tergo ac vita habere L. imeti oblast nad kaznovanjem in smrtjo, aliquem proprii iuris facere Iust. samostojnega narediti; toda: aliquem sui iuris facere Vell. koga podjarmiti, podvreči si; tako tudi: tot undique gentes iuris habere sui velle Lucan. podvreči si, hoteti spraviti pod svojo oblast; pesn.: ius et moderamen equorum O.; tudi ius in aequora O. nad morjem.
b) (kolekt.) pravno stanje: eodem iure sunt, quo fuerunt Ci., uxores eodem sunt iure, quo viri Ci., iura coniugalia O., muliebria L.; v političnem smislu: civitas optimo iure Ci. polnopravna, ius Latii (Latinum) T. omejeno pravno stanje latinskih poldržavljanov.

5. abl. iūre po pravici: si iure posses eum accusare Ci., admissus est nemo; iure id quidem Ci., suo iure Ennius sanctos adpellat poëtas Ci. po vsej pravici, id ei merito atque optimo iure contigit Ci., iusto iure L.

6. iūs iūrandum jur. t. t. (pravnomočna) prisega: est ius iurandum adfirmatio religiosa Ci., Galli ius iurandum sibi datum esse dixerunt Ci., tirones iure iurando accepto (ko se jim je priseglo) nihil iis nocituros hostes se Otacilio dediderunt C., ius iurandum concipere T. obrazec za prisego napisati, iure iurando interposito L. po … , inter se fidem et ius iurandum dare C., ius iurandum offerre, ius iurandum oblatum non recipere Q., ius iur. ab adversario exigere aut recusare Q., ius iur. remittere Icti., magnā voce iurare verissimum pulcherrimumque ius iur. Ci., praestare more sollemni ius iurandum Plin. iun., agere de uxoribus sollemne ius iur. Gell., ius iur. servare N., conservare Ci., N., violare Ci., ius iur. alicui praeire Plin. iun. narekovati, fidem astringere iure iurando Ci., psephismata iure iurando constricta Ci., se iure iur. constringere Lamp.; tudi ločeno: ius igitur iurandum Ci., iurisque iurandi Ci.

Opomba: Dat. sg. iūre v stari formuli iure dicundo: L., Suet., Gell.; gen. pl. iurum: Pl., Cat. fr.

judg(e)ment [džʌ́džmənt] samostalnik
pravno sodba, obsodba, razsodba; obrazložitev sodbe; razsodnost, preudarnost, razumevanje, uvidevnost; mnenje, ocena (on o)

to sit in judg(e)ment on s.o. soditi komu
to deliver (ali give, pronounce, pass, render) judg(e)ment on s.o. izreči nad kom obsodbo
judg(e)ment reserved sodnikova sodba pridržana do konca procesa
judg(e)ment respited odlog izvršenja obsodbe
judg(e)ment by default obsodba v odsotnosti
in my judg(e)ment po moji sodbi
to give one's judg(e)ment upon povedati svoje mnenje o čem
to form a judg(e)ment (up)on s.th. ustvariti si sodbo o čem
to give judg(e)ment for (against) razsoditi v korist (proti)
error of judg(e)ment napačen sklep, napačna sodba
a man of sound judg(e)ment zelo razsoden človek
use your best judg(e)ment ravnaj preudarno
the Day of Judgement sodni dan
the Last Judgement poslednja sodba
judg(e)ment of God božja sodba

justice [džʌ́stis] samostalnik
pravičnost (to do)
zakonitost, upravičenost, utemeljenost; pravica; sodišče, sodnik

Court of Justice sodišče, sodnija
High Court of Justice vrhovno sodišče
Lord Chief of Justice vrhovni sodnik
Justice of the Peace mirovni sodnik
to administer justice deliti pravico, soditi
to bring s.o. to justice kaznovati koga, pripeljati koga pred sodnika
to flee from justice bežati pred roko pravice
to complain with justice s pravico se pritožiti
the justice of a claim upravičenost zahteve
to do justice to izkazati komu pravico; dati polno priznanje (tudi hrani, pijači)
to do o.s. justice izkazati se, pokazati, kaj kdo zna
in justice po zakonu, po pravici
in justice to pravici na ljubo
in justice to him če smo pravični do njega
in simple justice kot je pošteno in prav
justice was done pravici je bilo zadoščeno

justice [žüstis] féminin pravica, pravičnost; pravosodje; sodišče; justično ministrstvo

cour féminin de justice sodni dvor
palais masculin de justice sodna palača
erreur féminin de justice sodna pomota
repris masculin de justice predkaznovana oseba
en justice pred sodiščem
appeler, citer en justice pozvati pred sodišče
avoir la justice de son côté imeti pravico na svoji strani
avoir maille à partir avec la justice priti pred sodišče zaradi kakega prestopka; imeti posla s sodiščem
déférer, traduire quelqu'un en justice izročiti koga sodišču
demander justice zahtevati (svojo) pravico
on lui doit cette justice qu'il est objectif treba mu je priznati, da je objektiven
faire justice izreči pravično sodbo; izvršiti smrtno obsodbo
faire, rendre justice à quelqu'un komu do pravice pomagati, pravično ravnati s kom, izkazati komu pravico
faire justice de quelqu'un obsoditi koga
faire justice d'une chose pokazati krivičnost, škodljivost, napake kake stvari
se faire justice sam si najti pravico, zateči se k samopomoči, maščevati se; sam si soditi, življenje si vzeti
mettre, poursuivre en justice postaviti pred sodišče
rendre, faire justice à quelqu'un priznati komu (zasluge), popraviti komu prizadeto krivico
recourir à la justice contre quelqu'un sodno postopati proti komu

kólikor combien, dans quelle mesure; dans la mesure où, (pour) autant que, en tant que

kolikor morem soditi o tem autant que j'en puisse juger
kolikor toliko tant bien que mal, médiocrement
kolikor vem (autant) que je sache, à ce que je sais

kopíto (-a) n

1. vet. zoccolo:
klopotanje, peketanje kopit scalpitio
obrezati kopito tagliare lo zoccolo
zool. konjsko morsko kopito spondilo (Spondylus gaederopus)

2. obrt. forma per calzature:
čevljarsko kopito tendiscarpe
kopito za škornje gambale
dati čevelj na kopito mettere le scarpe sulla forma
pren. delati vse po istem kopitu fare tutto allo stesso modo
pren. soditi vse po istem kopitu considerare tutti, tutto alla stessa stregua; fare d'ogni erba un fascio

3. calcio (di arma da fuoco); incalciatura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
človek starega kopita uomo di vecchio stampo
pren. pobrati šila in kopita fare fagotto, svignarsela

kòš (-a) m

1. gerla:
agr. gnojni koš carro del letame
pren. star. reven kakor Lahov koš povero in canna

2. cesta, cesto; canestro, paniere:
koš za papir cestino (della carta straccia)

3. (pletena posteljica za dojenčka) cestino

4. anat.
prsni koš cassa, gabbia toracica

5. šport. canestro, cesto:
metati, streljati na koš tirare a canestro
zadeti koš realizzare, fare un canestro, andare a canestro

6. navt. (jamborni koš) coffa

7. žarg. mont.
dvigalni koš gabbia (di estrazione)

8. (velika količina) mucchio; palata:
na koše a mucchi, a palate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco
metati vse v en, v isti koš fare d'ogni erba un fascio
ne soditi v isti koš non essere uguali
romati v koš essere cestinato
agr. koš (pri stiskalnici) tino (della pressa)
čeb. koš (pleten čebelji panj) arnia intrecciata
zool. koš (ogrodje glavoprsja rakov) gabbia toracica (dei gamberi)
gozd. drevesni koš chioma (dell'albero)
avt. prekucni koš cassone ribaltabile
teh. sesalni koš succhieruola

krívo adv. storto, tortuosamente; male:
krivo soditi malgiudicare

kurikulum samostalnik
(učni načrt) ▸ tanterv, curriculumPovezane iztočnice: izvedbeni kurikulum, odprti kurikulum, prikriti kurikulum, skriti kurikulum

maiden¹ [méidn] pridevnik (maidenly prislov)
dekliški; deviški
figurativno čist, svež, nov, nepreizkušen, neizkušen; samska; ki zraste iz semena

maiden assize porotno sodišče, ki nima komu soditi
maiden aunt samska teta
maiden name dekliški priimek
maiden race dirka, v kateri nastopajo tudi neizkušeni konji
maiden speech nastopni govor v parlamentu
maiden voyage krstno potovanje nove ladje

malvenu, e [malvnü] adjectif, juridique neupravičen (à do, za); neumesten

il est malvenu à me juger on nima pravice soditi o meni

martial [má:šəl]

1. pridevnik (martially prislov)
vojen, vojaški

2. samostalnik
vojno pravo, naglo sodišče

martial law naglo sodišče
state of martial obsedno stanje
to try by martial soditi pred naglim sodiščem

míl (značaj) gentle, sweet; (podnebje) soft, mild, balmy, bland, temperate, genial; (ljubek) graceful; (obziren) benign, benignant, mild, indulgent, lenient; (zima) mild, gentle; (barva, zvok) mellow

pod mílim nebom in the open air
míla kazen a mild (ali lenient) punishment
míla klima mild climate
míl značaj mild temper
mílo povedano, rečeno to put it mildly, to say the least of it
zima je bila míla the winter was mild
drži se kot míla jera he is cutting a sorry figure
mílo soditi to judge leniently
sreča mi ni míla fortune does not favour me
vrniti mílo za drago to return tit for tat, to give as good as one got, to get one's own back, arhaično to give a Roland for an Oliver
vrnil sem mu mílo za drago I paid him back in his own coin; I served him with the same sauce

míl doux, gracieux, plein de grâce(s), charmant, cher; clément, indulgent, bienveillant ; (klima, vreme) tempéré, modéré, favorable, propice

mila kazen une punition légère
mila zima un hiver doux
pod milim nebom à la belle étoile
milo soditi juger avec indulgence
milo jokati pleurer à chaudes larmes
milo prositi supplier, prier instamment, implorer
milo se mu je storilo (pri srcu) son cœur s'émut
sreča mu je mila la fortune lui est favorable (ali propice), la fortune lui sourit
vrniti milo za drago rendre la pareille (à quelqu'un)

míl suave; dulce ; (prijeten) agradable ; (kazen) leve ; (klima) templado, benigno ; (vreme) bonancible

mila zima invierno m suave
postati (bolj) mil suavizarse, (vreme) ponerse más templado
milo rečeno dicho suavizando las cosas
milo soditi juzgar con indulgencia
pod milim nebom en el mesón de la estrella
spati pod milim nebom dormir al descubierto (ali a cielo descubierto, ponoči al sereno)
milo jokati llorar a lágrima viva
milo prositi suplicar
sreča mu je mila es favorecido por la suerte, es afortunado
vrniti milo za drago (fig) pagar en la misma moneda
milo se mi stori ob tem eso me atraviesa el corazón

mise [miz] féminin postavitev, položitev; vložek (v igri); oblačenje, obleka

mise élégante lépo oblačenje
de mise običajen; sodoben, moderen; primeren; veljaven (de nar); dopusten, dovoljen
mise en accusation obtožba
mise en action izvršitev, izvedba, uresničenje
mise en activité postavitev v obratovanje, delovanje
mise hors d'activité vzetje iz obratovanja, ustavitev
mise en application uporaba
mise bas (d'une chatte) povrg, skotitev (mačke)
mise en boîte (familier) nagajanje, draženje
mise en bouteilles polnjenje steklenic, ustekleničenje
mise en cause (juridique) poziv
mise sur chais vkletenje (vina)
mise en chantier začetek gradnje
mise en, hors circuit (él) vključitev, izključitev (električnega toka)
mise en circulation izročitev v obtok; prodaja
mise en code (automobilisme) zastrtje luči, žarometov
mise hors de combat (sport) knockout
mise au concours razpis (tekmovanja, nagrad)
mise sous courant (él) vključitev v tok
mise au courant obvestitev, obveščanje
mise en culture obdelovanje zemlje
mise en demeure poziv (za plačilo), opomin
mise à l'eau splavitev (ladje)
mise aux enchères dražitev, dražba
mise en évidence poudarjanje, poudarek
mise en état de siège proglasitev obsednega stanja
mise en exécution izvršitev
mise en faillite proglasitev konkurza
mise en gage zastavitev
mise en garde svarilo, posvaritev
mise en feu vložek (v igro)
mise au jour odkritje (pri izkopavanju)
mise en liberté izpustitev na svobodo
mise hors la loi izobčenje
mise en magasin uskladiščenje
mise en marche, en mouvement sprožitev v pogon, v obratovanje
mise au mat matiranje (pri šahu)
mise au monde porod, rojstvo
mise à mort usmrtitev
mise en musique uglasbitev
mise au net prepisanje na čisto, čistopis
mise à nu razgaljenje
mise en œuvre izvedba
mise en ordre ureditev
mise au pas (politično) izenačenje; prilagoditev vladajočemu načinu mišljenja
mise en paiement (iz)plačilo
mise à pied (začasna) razrešitev službe, prepoved izvrševanja poklica, udejstvovanje ipd.
mise sur pied sklic, poziv
mise en plis vodna ondulacija (las)
mise au point (technique, photographie) naravnanje; figuré izgotovitev; popravek
mise hors de poursuite (juridique) ustavitev pregona
mise en pratique uporaba, privzem v prakso
mise à prix cenitev, določitev cene; začetna ponudba
mise à la retraite upokojitev
mise en scène uprizoritev, režija
mise en sécurité zaščitenje, zavarovanje
mise sous séquestre sekvestriranje; odreditev prisilne uprave
mise sociale (juridique) finančni doprinos družabnika
mise sous tutelle postavitev pod varuštvo
mise en valeur izkoriščanje; uveljavljanje
mise à la terre priključek na zemljo, ozemljitev
mise en vigueur uveljavljenje, nastop veljavnosti
être de mise spodobiti se, biti na mestu, v modi; (denar) biti v obtoku
ce n'est pas de mise to se ne reče, ne nosi; to se ne spodobi
cela exige une mise au point to je potrebno popravka
juger les gens à leur mise soditi ljudi po njihovi obleki