Franja

ve|sti se [ê] (vedem se)

1. sich benehmen (otročje kindisch, vljudno/nevljudno höflich/unhöflich, nemogoče unmöglich), sich betragen (neprimerno ungebührlich), sich aufführen (dostojno anständig)

2. čudno: (producirati se) sich aufführen
ekscentrično se vesti ausflippen, ausgeflippt sein

3. mirno, potrpežljivo, v prometu: (ravnati) sich verhalten

4.
vesti se, kot da … so tun, als …

5. tehnika sich verhalten

vrednota samostalnik
1. ponavadi v množini (kar je pomembno) ▸ értékŠe vedno trdno verjamem v vrednote, kot so iskrenost in zvestoba. ▸ Még mindig rendíthetetlenül hiszek az olyan értékekben, mint az őszinteség és a hűség.Spreminjajo se vrednote, samopodoba, odnos do staršev, odnos do okolja. ▸ Változnak az értékek, az önmagukról alkotott kép, a szülőkhöz és a környezethez való hozzáállás.
Čeprav izhaja iz politične dinastije naftnih bogatašev, se ponuja kot preprost pobožen družinski človek s trdnimi moralnimi vrednotami. ▸ Bár olajban gazdag politikai dinasztiából származik, egyszerű, jámbor családapának mutatja magát erős erkölcsi értékekkel.
Ravnam se po svojih vrednotah in ne po vrednotah drugih. ▸ A saját értékeim vezérelnek, nem pedig mások értékei.
Prijateljstvo je velika vrednota, ki jo je treba vedno spoštovati in negovati. ▸ A barátság nagy érték, amelyet mindig tisztelni és ápolni kell.

2. (kulturna ali naravna dobrina) ▸ értékMesto Ptuj je staro 1928 let in je polno zgodovinskih vrednot. ▸ Ptuj városa 1928 éves, és tele van történelmi értékekkel.Glavna žirija je v mednarodni tekmovalni sekciji posebej pohvalila umetniške vrednote filmov. ▸ A nemzetközi versenyszekció zsűrije külön megdicsérte a filmek művészeti értékét.Slovenske vode so neprecenljiva vrednota, katerih vrednosti se ni mogoče izraziti v ekonomski ceni. ▸ Szlovénia vizei felbecsülhetetlen értéket képviselnek, melynek értékét lehetetlen gazdasági árban kifejezni.V okviru razvojnega programa želijo ohraniti naravne vrednote in vrhunsko kakovost krajine. ▸ A fejlesztési program keretében szeretnék megőrizni a természeti értékeket és a táj kiváló minőségét.
3. (vrednost; pomembnost) ▸ érték
Edina vrednota urada je v tem, da ga banke pridno obveščajo o vseh finančnih transakcijah večjih od določenega zneska. ▸ A hivatal egyetlen értéke az, hogy szorgalmasan tájékoztatja a bankokat minden, egy bizonyos összeg feletti pénzügyi tranzakcióról.
Kakšen nasvet lahko ponudite ženski, ki se zaveda vrednote svojega zdravja in si ne zna pomagati iz začaranega kroga stresa? ▸ Milyen tanácssal szolgálhat egy nőnek, aki tudatában van, hogy milyen fontos az egészsége, és nem tud kitörni a stressz megbabonázott körforgásából?
Sploh pa se je vrednota otroka povečala, starši se čutijo bolj odgovorne, da zagotovijo otrokom čim boljše možnosti za njihovo rast in razvoj. ▸ Általánosságban pedig elmondható, hogy nőtt a gyermek értéke, a szülők nagyobb felelősséget éreznek azért, hogy minél jobb feltételeket biztosítsanak gyermekük növekedéséhez és fejlődéséhez.

zakon¹ moški spol (zakóna …)

1. pravo das Gesetz; (cerkveni Kirchengesetz, deželni Landesgesetz, izjemni, izredni Ausnahmegesetz, izvedbeni Ausführungsgesetz, kazenski Strafgesetz, okvirni Rahmengesetz, posebni/specialni Sondergesetz, prehodni Interimsgesetz, temeljni, ustavni Grundgesetz, uvedbeni Einführungsgesetz, volilni Wahlgesetz, zvezni Bundesgesetz)

2.
zakon o … -gesetz
(o avtorskih pravicah Urheberrechtsgesetz, o cepljenju Impfgesetz, o davkih/davku Steuergesetz, o delu na domu Heimarbeitsgesetz, o društvih Vereinsgesetz, o državljanstvu Staatsbürgerschaftsgesetz, o državnih uradnikih Beamtengesetz, o evidenci nastanitve občanov Meldegesetz, o gozdovih Forstgesetz, o izjemnem stanju Notstandsgesetz, o izseljevanju Auswanderungsgesetz, o javnih občilih Mediengesetz, o kartelih Kartellgesetz, o kužnih boleznih Seuchengesetz, o lovu divjadi Jagdgesetz, o mamilih Suchtgiftgesetz, o manjšinskem šolstvu Minderheitenschulgesetz, o merah Eichgesetz, o patentih Patentgesetz, o posebnih pooblastilih Ermächtigungsgesetz, o poslovnem času trgovin [Ladenschlußgesetz] Ladenschlussgesetz, o prireditvah Veranstaltungsgesetz, o priseljevanju Einwanderungsgesetz, o prometu z zemljišči Grundverkehrsgesetz, o radioteleviziji Rundfunkgesetz, o ratifikaciji Ratifikationsgesetz, o strankah Parteiengesetz, o šolski obveznosti Schulpflichtgesetz, o tisku Pressegesetz, o univerzah Hochschulgesetz, o varstvu okolja Umweltschutzgesetz, o varstvu živali Tierschutzgesetz, o vinih Weingesetz, o vzgoji in izobraževanju Gesetz über Erziehungs- und Unterrichtswesen, o zaposlovanju invalidov Invalideneinstellungsgesetz, o zaščiti mladine Jugendschutzgesetz, o zemljiški knjigi Grundbuchsgesetz)

3.
zakon o … die -ordnung, das -recht
zakon o cestnem prometu die Straßenverkehrsordnung (kratica : StVG)
zakon o kazenskem postopku die [Strafprozeßordnung] Strafprozessordnung (kratica StPO)
zakon o pravdnem postopku die [Zivilprozeßordnung] Zivilprozessordnung (kratica : ZPO)
zakon o sodnem postopku die Gerichtsordnung
zakon o stečajnem postopku das Konkursrecht
noveliran zakon die Neufassung (des/eines Gesetzes)
|
zakoni množina Gesetze množina, das Recht, die Gesetzgebung
rasistični zakoni Rassengesetze
šolski zakoni in predpisi das Schulrecht
volilni zakoni in predpisi das Wahlrecht
|
… zakona Gesetz(es)-
(besedilo der Gesetzestext, der Gesetzeswortlaut, kršitev die Gesetzesverletzung, osnutek der Gesetzesentwurf, Gesetzentwurf, predlaganje die Gesetzesinitiative, predlog die Gesetzesvorlage, der Gesetzesantrag, sprememba Gesetzesänderung, die Gesetznovelle)
pravica predlaganja zakona das Initiativrecht
vrzel/luknja v zakonu eine Lücke im Gesetz, die Gesetzeslücke
izdati zakon ein Gesetz erlassen
kršiti zakon das/ein Gesetz verletzen/übertreten
opirati se na zakon/temeljiti na zakonu auf dem Boden des Gesetzes stehen
predlagati zakon ein Gesetz einbringen
ravnati mimo zakona vom Gesetz abweichen
zakon ureja einem Gesetz unterliegen (to ureja zakon o … das unterliegt dem Gesetz über …)
ki spreminja zakon gesetzändernd
zvest zakonu gesetzestreu
brez zakona (anarhičen) gesetzlos
po sili zakona kraft des Gesetzes, von Rechts wegen
skozi luknje zakona durch die Maschen des Gesetzes
v skladu z zakonom gesetzmäßig, rechtmäßig
v nasprotju z zakonom rechtswidrig, widergesetzlich
(s kazenskim strafgesetzwidrig)
z zakonom urejati kaj: gesetzlich

zákon (postava) loi ženski spol ; (cerkveni) canon moški spol

stari (novi) zakon sv. pisma (zaveza) l'Ancienne (la Nouvelle) alliance; l'Ancien (le Nouveau) Testament
v duhu zakona dans l'esprit de la loi
v imenu zakona au nom de la loi
po zakonu selon (ali d'après) la loi
na temelju zakona en vertu de la loi
carinski zakon loi douanière
davčni zakon loi fiscale
izjemni zakon loi d'exception
kazenski zakon loi pénale (ali criminelle)
moralni zakon loi (de la) morale
naravni zakon loi de la nature, loi naturelle
okvirni zakon loi-cadre ženski spol
pokojninski zakon loi sur les retraites
temeljni zakon loi fondamentale
temeljni državni, ustavni zakon loi constitutionnelle
zakon o težnosti loi de la gravitation
tiskovni zakon loi sur la presse
vojni zakon loi martiale
volilni zakon loi électorale
zakon je bil sprejet (zavrnjen) la loi a été adoptée (rejetée)
biti v skladu z zakonom être conforme à la loi
biti v nasprotju z zakonom être en contradiction avec la loi
obiti zakon éluder (ali tourner) la loi
pasti pod zakon tomber sous le coup (ali sous l'application) de la loi
postati zakon passer en loi, acquérir force de loi
postaviti zakone légiférer
prekršiti zakon transgresser (ali enfreindre, violer) une loi; contrevenir à la loi
razglasiti zakon promulguer une loi
razveljaviti zakon abroger une loi
ravnati se po zakonu observer la loi, se conformer à la loi
spremeniti zakon modifier (ali amender) une loi
zakon je še v veljavi la loi est encore en vigueur (ali en application)

zákon¹ (postava) ley f

v duhu zakona en el espíritu de la ley, en el sentido de la ley
v imenu zakona en nombre de la ley
po zakonu según la ley, de acuerdo con la ley
naravni zakon ley natural
(ne)pisani zakon ley (no) escrita
zakon ponudbe in povpraševanja la ley de la oferta y la demanda
okvirni zakon ley básica
zakon močnejšega ley del más fuerte
zakon džungle (fig) ley de la jungla
Mojzesov zakon la ley antigua
kazenski zakon ley penal
tiskovni zakon ley de imprenta
zakon o prostem padu ley de caída
dati, postaviti zakone legislar
zakon je sprejet la ley ha sido aprobada
zakon odreja ... la ley dispone...
pasti pod zakon caer bajo el rigor de una ley
predlagati (sprejeti, razglasiti, razveljaviti, obiti) zakon proponer (aprobar, promulgar, derogar, eludir) una ley
postati zakon hacerse ley; entrar en vigor; convertirse en ley
prekršiti zakon contravenir (ali infringir) una ley
ravnati se po zakonu cumplir la ley
vsak zakon ima svoja vratca hecha la ley, hecha la trampa

zdràv (zdráva -o) adj.

1. sano:
zdrav kot dren, kot riba sano come un pesce
duševno, telesno, umsko zdrav sano di corpo e di spirito
vrniti se živ in zdrav tornare sano e salvo
zdrav želodec, zdravo srce stomaco sano, cuore sano
zdravi klicenosec portatore sano

2. (ki temelji na pozitivnem, normalnem) sano; buono:
zdrava vzgoja sana educazione
zdrav razum buon senso

3. (ki koristi zdravju) sano, salubre:
zdrav zrak, zdravo podnebje aria, clima salubre

4. (ki ima bistvene pozitivne lastnosti ohranjene v polni meri) sano, schietto, solido:
zdravo sadje frutta sana, schietta
zdravo zidovje muri solidi

5. (kot pozdrav ob slovesu)
ostani zdrav! salve!; stammi bene!
pa zdravi bodite! stateci bene!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. odnesti zdravo kožo salvare la pellaccia
pren. ravnati po zdravi pameti agire assennatamente, con molto buon senso
pog. ni zdrav, če ne nagaja ha la mania di fare dispetti
zdrav duh v zdravem telesu mens sana in corpore sano

zna|ti¹ (-m)

1. können (znati plesati tanzen können); kaj povedati, dobro narediti: es verstehen zu, wissen wie, wissen zu, den Trick/Dreh/Bogen heraushaben
zna na pamet auswendig können
znati ravnati z zurechtkommen mit, (etwas) beherrschen
znati svoj posel sein Handwerk verstehen, sein Metier verstehen/beherrschen
znati si pomagati sich zu helfen wissen
znati živeti ein Lebenskünstler sein
kot najbolje ve in zna nach bestem Wissen und Gewissen
zna nemško er/sie kann/versteht/spricht Deutsch
ne zna nemško/slovensko er kann/versteht/spricht kein Deutsch/ Slowenisch
figurativno ne znati šteti do tri nicht bis drei zählen können
kar se Janezek nauči, to Janez zna früh übt sich, was ein Meister werden will
ki zna/ne zna … -kundig/-unkundig
(pisati schreibkundig/schreibunkundig, več jezikov sprachkundig, voziti fahrkundig/fahrunkundig, zdraviti z naravnimi zdravilnimi metodami naturheilkundig)
človek, ki ne zna plesati/plavati der Nichttänzer/Nichtschwimmer
človek, ki zna brati misli der Gedankenleser

2. naučeno, pesmico ipd.: sitzen (es sitzt, das Lied sitzt)

zoper² [ó] koga/kaj: wider, gegen (jemanden/etwas)
biti zoper dlako figurativno (jemandem) wider/gegen den Strich gehen
kaznivo dejanje zoper državo das Staatsverbrechen
kaznivo dejanje zoper javno moralo das Sittlichkeitsdelikt
kriminal zoper zakone o okolju die Umweltkriminalität
zoper življenje in telo gegen Leib und Leben
zoper čast in dobro ime ehrabschneidend
zoper … -widrig
(pamet vernunftwidrig)
ravnati zoper predpise ipd.: (den Vorschriften) zuwiderhandeln

žámetast velvet-like, velvety, velvet

ravnati s kom z žámetastimi rokavicami (figurativno) to handle someone with kid gloves
železna roka v žámetastimi rokavici (figurativno) an iron hand in a velvet glove
žámetast trak velvet ribbon
žámetast sijaj velvet gloss

žámeten de velours, velouté

žametna obleka (rokavica) robe ženski spol (gant moški spol) de velours
ravnati s kom z žametnimi rokavicami (figurativno) prendre des gants avec quelqu'un, prendre quelqu'un avec des gants

žámeten de terciopelo

žametna maska (rokavica) antifaz m (guante m) de terciopelo
ravnati s kom z žametnimi rokavicami (fig) tratar con sumo tacto a alg

živál (-i) f

1. animale; bestia:
krotka, škodljiva, velika žival animale docile, dannoso, grosso
gojiti, udomačiti živali allevare, addomesticare le bestie
divje, domače živali animali selvatici, domestici
klavna, molzna, plemenska, vprežna žival animale da macello, da latte, di razza, da tiro
mesojeda, rastlinojeda žival animale carnivoro, erbivoro
sveta žival animale sacro
daritvena žival animale sacrificale
rel. nečista žival animale impuro
dvospolna, enospolna žival animale bisessuale, unisessuale
nižje živali invertebrati
med. poskusna žival cavia, animale da laboratorio
hladnokrvna, toplokrvna žival animale a sangue freddo, a sangue caldo
lihoprsta žival perissodattilo
(več) živali, domače živali bestie, bestiame

2. (bitje, ki ne misli; bitje, ki se ravna po nagonih) bestia:
ravnati s kom kot z živaljo trattare uno come una bestia
človek je včasih žival l'uomo è talvolta una bestia

3. pren. (surov, hudoben moški) bestia; bruto:
ta žival je ponesrečenca pustila kar na cesti questa bestia ha lasciato il malcapitato per strada

4. tipo; pezzo:
on je pomembna žival è un pezzo grosso, un pezzo da novanta

živína (-e) f

1. bestiame, bestie:
gojiti, rediti živino allevare, ingrassare il bestiame
čreda živine mandria (di bestie)
trgovati z živino commerciare in bestiame
goveja živina bovini
klavna, mlečna, plemenska živina bestie da macello, da latte, di razza
vprežna, tovorna živina bestie da tiro, da soma
pren. garati, truditi se kot črna živina lavorare, faticare come una bestia
ravnati s kom kot z živino trattare qcn. come una bestia

2. pejor. (surov človek) bestia, bruto

3. pren. (človek s pomembnejšim družbenim položajem) pezzo grosso, pezzo da novanta