Franja

diffūsilis -e (diffundere) lahko razširjajoč se, rad razprostirajoč se: aether Lucr.

dīgnō -āre -āvī -ātum (dīgnus) za vrednega (vredno) spozna(va)ti, imeti, šteti: quis deos … dignet Pac. ap. Non.; z abl.: hunc tanto munere digno Calvus ap. Serv., aeterno cunctas aevo qui nomine dignant Ci. (Arat.); z inf.: Pac. et Acc. ap. Non.; v pass.: egone … Pelopis digner domo Acc. ap. Non., quae (res) consimili laude dignentur Ci., qui … tali honore dignati sunt Ci., coniugio, Anchisa, Veneris dignate superbo V.; z inf.: Aug., nonne decebit hunc hominem numero divom dignarier (= dignari) esse? Lucr., divis regique deorum iurari dignata palus Sil. — Nav. dep. dīgnor -ārī -ātus sum

1. za vrednega (vredno) spozna(va)ti, imeti, šteti; z abl.: Val. Fl., Suet., haud equidem tali me dignor honore V., quos quoniam caeli nondum dignamur honore O., quos non sermone, non visu dignatus erat T.; z dvojnim acc.: o felix, si quem dignabitur … ista virum O., qui regem nostrum dignatus est filium Cu. ki je našega kralja spoznal za vrednega tega, da mu je sin; s samim acc.: nullo Macedonum dignante Parthorum imperium Stat.

2. z inf. za vredno (dobro) spozna(va)ti, da se kaj stori, odločiti se, hoteti (hoče se, zahotelo se je komu), blagovoliti, rad storiti: Col., Suet., quam tibi iam nemo … suspicere in caeli dignatur lucida templa! Lucr., prima … dignata est ludere versu … Thalia V., cui se dignetur iungere Dido V., idem fugientem haud est dignatus Oroden sternere V. ni se mu zdelo dostojno (častno), Romae … dignatur suboles inter amabilīs vatum ponere me choros H., verba lyrae motura sonum conectere digner? H., non ego … grammaticas ambire tribus et pulpita dignor H.; dignari (sc. visere) domos Stat. — Od tod adj. pt. pr. dīgnāns -antis uslužen, častitljiv; v superl.: Eccl.; adv. dīgnanter uslužno, vljudno, milostno: Vop., Symm., Ambr.

discuteur, euse [diskütœr, öz] adjectif ki rad diskutira; masculin zagrizen diskutant; oseba, ki rada diskutira

un discuteur qui veut toujours avoir raison diskutant, ki hoče vedno imeti prav

disquisitive [diskwízitiv] pridevnik (disquisitively prislov)
radoveden, ki rad sprašuje

dȉzalo s
1. dvigalo, lift: osobno dizalo; dizalo za ljude i terete
2. ekspr. kdor rad kaj sune, ukrade

doctiloquāx -ācis (doctus in loquax) rad učeno govoreč: Ven.

doggy [dɔ́gi]

1. pridevnik
pasji, ki ima rad pse; eleganten

2. samostalnik
kužek

dragòvati dràgujēm
I.
1. ljubiti, rad imeti: dragovati koga
2. izkazovati ljubezen: koliko sam te dragovala
II. dragovati se
1. naslajati se, uživati: oko mu se dragovalo u zelenilu
2. ljubiti se, rad se imeti: oni su se negda dragovali

društvovánje s rad u društvima

džíbronja m kdor rad pije žganje, žganjar: nije za kozu sijeno ni za -u restoracija

džìgeričār m
1. kdor rad je jetra
2. kdor pripravlja jedi iz jeter

embrasseur, euse [ɑ̃brasœr, öz] adjectif ki rad objema; masculin, féminin oseba, ki rada objema (ob vsaki priliki)

esbroufeur [-fœr] masculin, familier širokoustnež, bahač; kdor rad blufira

ȅškīle prisl. (t. ašk) dial. zelo rad, z ljubeznijo

exaggerative [igzǽdžəreitiv] pridevnik (exaggeratively prislov)
ki rad pretirava; pretiran, prenapet

exaggerator [igzǽdžəreitə] samostalnik
tisti, ki rad pretirava, prenapetež

fancy³ [fǽnsi] neprehodni glagol
predstavljati si, domnevati, domišljati si; rad imeti; poželeti si

(just) fancy!, fancy that! pomisli(te)!, kaj takega!
to fancy o.s. biti domišljav

forgiving [fəgíviŋ] pridevnik (forgivingly prislov)
ki rad odpušča, prizanesljiv, popustljiv, milostljiv; pomirljiv; obziren

foster² [fɔ́stə] prehodni glagol
hraniti, gojiti, rediti, vzgajati; pospeševati; rad imeti

to foster up vzgajati
to foster a desire želeti si kaj, hrepeneti po čem

fugāx -ācis (fugiō)

1. ki rad beži:
a) bežen, bežeč, begoten, plašen: f. vir H., lympha f. H., fugacissimus hostis L., f. caprea O., V. plašna srna, ferae fugaces V., fugaces pedes V., Lucan., Vell.;
b) bežeča pred moškimi, „moška“, mrzla, drago se delajoča: Pholoē H.;
c) zaničlj. o sužnju, ki rad uhaja; f. uhajač, ubežnik: Pl.

2. hiteč, nagel, hiter: erimus inter hostes fugacissimi, inter fugaces tardissimi Sen. rh., fugaces nymphae H., f. pennis Pegasus O. urnokrili, fugacior aurā O.

3. metaf. bežen, ubežen, minljiv: fugaces anni H., Sen. tr., bona fugacissima Sen. ph., blanditiae fugaces Plin. iun.

4. z objektnim gen.: izogibajoč se, zavračajoč, zametujoč: f. ambitionis O., rerum O., gloriae Sen. ph. Od tod adv. komp. utrum a se audacius an fugatius ab hostibus geratur bellum L. bolj neustrašeno ali bolj plašno.