Franja

dêra ž (nj. Dörre) dijal. nadničarski rad pri kojemu se radnik hrani o svome trošku: hoditi na -o, v -o delati

dēserviō -īre

1. skrbno služiti, streči, zelo vdan biti, za koga, za kaj skrbeti, prizadevati si, zavzemati se, kaj skrbno gojiti, s čim posebno rad ukvarjati se: O., Q., cuivis, bonis viris, divinis rebus Ci., studiis, expetitis honoribus Plin. iun., sacris suis Ap., legibus officiisque Lact.; (o neživih subj.): si operae, si vigiliae (meae) deserviunt amicis Ci. so posvečene, nec unius oculis flumina, fontes, maria deserviunt Plin. iun. ne služijo enemu samemu kot paša za oči, in palpebris … est quoddam deserviens his (oculis) ministerium Q. je nekaj, kar (očem) dobro služi; v slabem pomenu = čemu streči, ugoditi (ugajati): corpori Ci., voracitati suae Ap.; abs.: haereant, iaceant, serviant Ci. naj … strežejo (ženskim) željam; occ. garati, „ubijati se“: dum irrigans ceteroque incurvus labore deservit Ap.

2. za kaj, čemu služiti, uporabljati se za kaj, čemu namenjen biti; z dat.: iumenta portandae aquae deservientia Sen. ph., deservire oneri Cod. Th., principalibus usibus Ulp. (Dig.); z ad: d. ad alios usus, pecunias ad utilitatem officii deservire pati Ulp. (Dig.).

diffūsilis -e (diffundere) lahko razširjajoč se, rad razprostirajoč se: aether Lucr.

dīgnō -āre -āvī -ātum (dīgnus) za vrednega (vredno) spozna(va)ti, imeti, šteti: quis deos … dignet Pac. ap. Non.; z abl.: hunc tanto munere digno Calvus ap. Serv., aeterno cunctas aevo qui nomine dignant Ci. (Arat.); z inf.: Pac. et Acc. ap. Non.; v pass.: egone … Pelopis digner domo Acc. ap. Non., quae (res) consimili laude dignentur Ci., qui … tali honore dignati sunt Ci., coniugio, Anchisa, Veneris dignate superbo V.; z inf.: Aug., nonne decebit hunc hominem numero divom dignarier (= dignari) esse? Lucr., divis regique deorum iurari dignata palus Sil. — Nav. dep. dīgnor -ārī -ātus sum

1. za vrednega (vredno) spozna(va)ti, imeti, šteti; z abl.: Val. Fl., Suet., haud equidem tali me dignor honore V., quos quoniam caeli nondum dignamur honore O., quos non sermone, non visu dignatus erat T.; z dvojnim acc.: o felix, si quem dignabitur … ista virum O., qui regem nostrum dignatus est filium Cu. ki je našega kralja spoznal za vrednega tega, da mu je sin; s samim acc.: nullo Macedonum dignante Parthorum imperium Stat.

2. z inf. za vredno (dobro) spozna(va)ti, da se kaj stori, odločiti se, hoteti (hoče se, zahotelo se je komu), blagovoliti, rad storiti: Col., Suet., quam tibi iam nemo … suspicere in caeli dignatur lucida templa! Lucr., prima … dignata est ludere versu … Thalia V., cui se dignetur iungere Dido V., idem fugientem haud est dignatus Oroden sternere V. ni se mu zdelo dostojno (častno), Romae … dignatur suboles inter amabilīs vatum ponere me choros H., verba lyrae motura sonum conectere digner? H., non ego … grammaticas ambire tribus et pulpita dignor H.; dignari (sc. visere) domos Stat. — Od tod adj. pt. pr. dīgnāns -antis uslužen, častitljiv; v superl.: Eccl.; adv. dīgnanter uslužno, vljudno, milostno: Vop., Symm., Ambr.

discuteur, euse [diskütœr, öz] adjectif ki rad diskutira; masculin zagrizen diskutant; oseba, ki rada diskutira

un discuteur qui veut toujours avoir raison diskutant, ki hoče vedno imeti prav

disquisitive [diskwízitiv] pridevnik (disquisitively prislov)
radoveden, ki rad sprašuje

dȉzalo s
1. dvigalo, lift: osobno dizalo; dizalo za ljude i terete
2. ekspr. kdor rad kaj sune, ukrade

doctiloquāx -ācis (doctus in loquax) rad učeno govoreč: Ven.

doggy [dɔ́gi]

1. pridevnik
pasji, ki ima rad pse; eleganten

2. samostalnik
kužek

dragòvati dràgujēm
I.
1. ljubiti, rad imeti: dragovati koga
2. izkazovati ljubezen: koliko sam te dragovala
II. dragovati se
1. naslajati se, uživati: oko mu se dragovalo u zelenilu
2. ljubiti se, rad se imeti: oni su se negda dragovali

društvovánje s rad u društvima

džíbronja m kdor rad pije žganje, žganjar: nije za kozu sijeno ni za -u restoracija

džìgeričār m
1. kdor rad je jetra
2. kdor pripravlja jedi iz jeter

embrasseur, euse [ɑ̃brasœr, öz] adjectif ki rad objema; masculin, féminin oseba, ki rada objema (ob vsaki priliki)

esbroufeur [-fœr] masculin, familier širokoustnež, bahač; kdor rad blufira

ȅškīle prisl. (t. ašk) dial. zelo rad, z ljubeznijo

exaggerative [igzǽdžəreitiv] pridevnik (exaggeratively prislov)
ki rad pretirava; pretiran, prenapet

exaggerator [igzǽdžəreitə] samostalnik
tisti, ki rad pretirava, prenapetež

fancy³ [fǽnsi] neprehodni glagol
predstavljati si, domnevati, domišljati si; rad imeti; poželeti si

(just) fancy!, fancy that! pomisli(te)!, kaj takega!
to fancy o.s. biti domišljav

forgiving [fəgíviŋ] pridevnik (forgivingly prislov)
ki rad odpušča, prizanesljiv, popustljiv, milostljiv; pomirljiv; obziren